justi_dec

No, ja, tema ni ravno prednovoletna, ampak ker vas sodeč po vaših pismih tako mika, da bi še letos izvedeli, koliko je tetka Justi stara, čeprav se bojda žensk po tem podatku ne spodobi spraševati, vam bom odgovorila z enim samim stavkom. Vzela sem ga iz besedila meni sila ljubega benda, ki ga, ker ste mladi, najbrž niti ne poznate, čeprav je res fenomenalen. Gre za Jethro Tull, komad pa je Too old to rock and roll, too young to die; ali po domače – prestara za rock, premlada, da bi umrla. Torej, nisem več v letih, da bi se na plesišču lomila ob divjem ritmu rock&rolla, saj obstaja nevarnost, da končam na urgenci, za na Žale pa prav tako še dolgo ne bom nared. Ta podatek, da se bom še dolgo družila z vami v našem kotičku, naj bo za zdaj dovolj in vam ga, denimo, podarjam kot svoje novoletno darilo. In ob tem, seveda, vas vse objemam, vsakemu ljubčka in zvrhan koš sreče, ljubezni in samih dobrih ocen v šoli, razumevajoče starše in najboljše prijatelje in prijateljice. To vse želim, pa še veliko zdravja in dobre plače vsem na Pilu, ki se tako trudijo, da vsi komaj čakamo, da ga dobimo v roke in preberemo. Saj se strinjate, ljubi moji pilovčki, da jim skupaj voščimo?

Vaša Justi

Draga teta Justi!

Si super tetka in vem da si pomagala že mnogim, zato upam, da boš še meni. Imam ogromen problem, pa čeprav mogoče ni tako ogromen. Sem stara 11 let in sem odličnjakinja, tako kot moja sestra. In zdaj sem izvedela, da je moja babica, ki je do zdaj sicer živela v drugem mestu, cel denar zapila in postala alkoholičarka. Mene je tako šokiralo in oče se je odločil, da se čez nekaj tednov preseli v naše mesto, ki je zelo majhno. Od moje mamice sem še slišala, da je nekomu nekaj dolžna in kot knjižni molj in filmski molj vem, da dolgovi, denar in alkohol ne gredo skupaj. Jaz res ne vem, kaj naj naredim, kako se naj obnašam, kaj naj rečem, ko bo prišla k meni in te kot izkušeno tetko sprašujem, če bo še kdaj pila in kaj naj takrat naredim. Če ti kaj pomaga, mislim da ji medve z mojo sestro zelo veliko pomeniva.

Upam, da me boš našla med vsemi pismi!

piflarka z napako,  11 let

 

Draga piflarka!

Pismo sem, kot vidiš, našla, čeprav je že veseli december in smo vsi že malce zmešani, čeprav se jaz trudim in mi nekako uspeva, da me ne potegne v vrtinec norenja. Zelo sem se trudila, da bi našla tudi »napako« pri piflarki, a mi ni uspelo. Tako da še danes ne vem, o kakšni piflarki z napako sploh govoriš. Si zelo dobra v šoli, takisto, kot praviš, sestra, si knjižni in filmski molj, kar mi je zelo všeč, ker sem tudi sama takšna, in očitno si zelo sočutna in skrbna, saj niso vsi tako zaskrbljeni zaradi svojih starih staršev. Nekaterim gredo celo na živce, ker so počasni, ker ne obvladajo interneta in mobilnih telefonov in nočejo poslušati Beyoncé in Sex pistols. Da pa imate družinski problem, ni nobenega dvoma. Meni se zdi malo narobe, da starši očitno o tem ne želijo govoriti pred teboj in sestro, čeprav se že z lune vidi, da je z babico nekaj narobe in se tega pač ne da skriti. Odrasli zelo pogosto delamo napako, da pri reševanju težav iz sveta odraslih skoraj po pravilu otroke odrinemo stran, češ, kaj pa deca razumejo, samo nove težave bodo naredila, to pa se jih nič ne tiče … in podobne si izmislimo, ker smo itak najbolj pametni. Pa ni vedno tako. Tudi več glav več ve. Zato prosi starše, da vama s sestro bolj pojasnijo, kakšne so težave z babico, morda tudi vzroke zanje, da bosta lažje razumeli in morda tudi pomagali. Recimo temu »Akcija reševanja naše babice«! Mogoče je osamljena, mogoče ji je neizmerno dolgčas, mogoče se počuti odrinjena, mogoče tudi nekoristna, kar je pogosto vzrok za malo čudno obnašanje starejših. Eni se potem potegnejo vase in samo živijo iz dneva v dan kot bilke, drugi pa počnejo traparije. Zato je dobro sklicati družinski posvet in se povsem odkrito pogovoriti o tem, kaj bi bil lahko vzrok za njeno obnašanje in kako se s tem spopasti. Denimo, kaj narediti, ko pride na obisk in si zaželi alkohol. Ji dati kozarček ali ne? Ali pa razmisliti, da poskusite biti veliko več z babico in jo počasi pripraviti do tega, da začne nekaj delati – slikati, se učiti tuji jezik, plesti, kipariti, peči piškote za celo ulico, zakaj pa ne. Pomembno je v njej vzbuditi tisti stari žar; da zmore, da je koristna in da vidi, da vsi komaj čakajo, da jo vidijo. Ker pa ji, kot praviš, s sestro veliko pomenita, bo ta akcija usmerjanja njenega življenja v nove tire, kjer ni alkohola in si denarja ne sposojaš, veliko bolj preprosta. Si že predstavljam, kaj bi bilo, če bi bili skregani. Karkoli bi ji rekli, bi vam pokazala jezik in odvrnila z: bla, bla, bla … Ampak pri vas je drugače. Radi jo imate, ona to ve in bo postopoma ugotovila, da vaju s svojim početjem peha v žalost, kar ji prav gotovo ni všeč. Ampak uspeli boste samo pod pogojem, da bo babica čim manj sama. Starejši ljudje so kot zelo majhni otroci. Potrebujejo in iščejo pozornost. Dojenčki vekajo in tulijo, ker hočejo, da se jih stisne k sebi, da se počutijo varne in zaželene. Malo večji kričijo in cepetajo, ko se starejši pogovarjajo, ker se zanje nihče ne zmeni. Nekateri starejši pa počnejo neumnosti, da bi tako pritegnili pozornost svojih otrok in da ne bi bili tako osamljeni. Prav to počne vaša babica. Pa ni edina. Tudi bolezen si izmislijo, da bi ja potem vsi skakali okrog njih. Poštar Geza, kadar je malce odrinjen, naredi tak obraz in tako milo stoka, kot da ga bo treba vsak hip peljati z rešilcem. Velik otrok, mu jaz pravim. Naj vama babica pomaga okrog šolskih obveznosti, vsak dan ji povejte, kaj je novega, kaj se dogaja, naj gre z vami naokrog, na izlete, v kino, skupaj praznujte čim več praznikov. Ne bo lahko, včasih boste imeli občutek, da je vse zaman, a mislim, da boste babico le pripravili do tega, da začne živeti drugače.

 

Draga teta Justi!

Ti imaš najboljše nasvete in si super. Pišem ti četrtič in upam, da mi boš svetovala. Imam probleme, ki so sledeči:

Imam BFF, ki ni moja BFF, saj mi po telefonu piše grde stvari in se brez razloga jezi name, čeprav ji nisem nič naredila. Čez nekaj dni pa je spet prijazna do mene. Kaj naj naredim? Naj se še družim z njo ali naj prijateljstvo prekinem?

V šoli me vsi zmerjajo, nekateri me včasih celo brcajo in tepejo brez razloga. Zaradi tega sem svoji sošolki poškodovala roko, čeprav sem se samo branila, so me vsi samo še bolj zmerjali. Kaj naj storim, da ne bom več izločenka v razredu na katero se vsi spravljajo?

Hvala že vnaprej.

Zaza,  12 let

 

Ljuba Zaza!

Jaz sem bila vedno za strpnost in razumevanje. Smo pač različni in zato ni nujno, da se v vsem strinjamo in da se vsi povsem enako obnašamo. Ampak ko pa gredo stvari čez zadnjo mejo znosnega, potem na to svojo življenjsko filozofijo brez težav pozabim. Takrat namreč odločno nasprotujem stališču, da če ti primažejo klofuto, nastavi še drugo lice. Ja, pa kaj še, lepo vas prosim. Nekdo me bo teroriziral, jaz pa se bom smehljala. Tega filma pa pri meni že ne boste gledali, pa tudi vam ga odsvetujem. Ni treba udarec vrniti z udarcem, ampak obrniti se stran in oditi od takšnega človeka, pa je povsem normalen korak in okrog tega ne gre izgubljati prav veliko besed.  Zaradi tistih redkih trenutkov, ko je najboljša prijateljica prijazna, ni vredno ohranjati takšnega prijateljstva. A ta punca sploh ve, kaj pomeni najboljši prijatelj? Da je najboljši prijatelj vedno prijazen, razumevajoč, ustrežljiv, da o svojem najboljšem prijatelju vedno govori vse najboljše in ga brani pred tistimi, ki o njem govorijo grdo. Če tega ni, potem je to zgodba, ki jo je treba pozabiti. Povej ji še enkrat, da si veliko prijateljstvo predstavljaš čisto drugače, in če ji to ne ustreza, se ji prijazno nasmehni, zaželi veliko sreče z drugimi prijateljicami in odkorakaj po poti iskanja dekliča, ki o prijateljstvu misli tako kot ti. Glej, saj se s poštarjem Gezo, mojo vnukinjo Anjo, sosedom Milivojem ali sestro, ki živi v Ameriki, marsikdaj ne strinjamo, tudi kakšen povišan ton je slišati v vroči razpravi, a da bi drug o drugem, tudi ko smo malo jezni, rekli eno samo grdo besedo, to pa nam niti v sanjah ne pride na pamet. Potem se objamemo in veselo zapojemo. Moj nasvet je: išči drugo BFF. Ker pa ne moreš poiskati drugega razreda ali šole, bo treba reševati problem maltretiranja kar tam, v razredu. Sama veš, da se z nasiljem nič ne doseže. Še takrat, ko se samo braniš, imaš probleme. Torej, pot te vodi naravnost k razredničarki. In še preden narediš prvi korak, dajva si biti na jasnem – nisi nobena špeckahla. Lahko razumem, da je nemogoče, da bi se v razredu vsi imeli radi, ampak da je vedno žrtev samo eden, pa se ne sme dogajati. Nihče ne sme biti žrtev. Dobro, te pač ne marajo, ne vem sicer zakaj, najbrž so ugotovili, da ne boš nikomur povedala, ampak potem naj te pustijo pri miru. Boš pa prijatelje poiskala med sošolci iz drugih razredov. Kaj pa pri razredničarki? Čisto mirno in odkrito, tudi če si kdaj sama kriva za vročo kri, ji boš povedala, kaj se dogaja, potem pa naj na razredni uri pogumneži, ki ti grenijo življenje, povedo, zakaj se, presneto, spravljajo nate. Jih že vidim, kako se bodo izvijali, češ, saj ni res, saj smo se samo malo hecali, saj ona tudi nam dela grde stvari, saj … Čisto hladno in brez razburjanja še enkrat povej pred celotnim razredom, da si želiš, če ti ne morejo in nočejo biti pravi sošolci, naj te vsaj pustijo pri miru. Bomo videli, kaj porečejo in kako se bodo potem obnašali. Mislim, da bo to kar vžgalo.

 

Zdravo!

Si super teta in zato sem se odločila, da ti napišem pismo. Imam nekaj težav in nekaj vprašanj zate. Te težave sicer niso tako pomembne, ampak sem zaradi njih žalostna. No prvi problem je ta:

Zaljubljena sem v veliko starejšega fanta. No ne vem ali sem zaljubljena (to se verjetno čudno sliši, ampak je res) verjetno mi je samo zelo všeč. In tega mu seveda ne bi rada kar tako povedala. Najbrž bi izpadla totalno neumna, naivna in pač ena najstnica, še ena brezvezna oboževalka več. Ja, je zelo lep in zato ima veliko oboževalk (tudi moje starosti, torej nisem edina). No moje vprašanje glede tega je: kaj naj naredim!? Ker ni to kar nekaj. Všeč mi je že dolgo časa in res to ni zadeva, ki bi minila kar čez noč.

Drugi problem, ki v bistvu ni nek velik problem je to, da sem zelo tiha. Ne vem, kako naj začnem pogovor z nekom oziroma ga nadaljujem. Morda se ti zdi čudno, ker sem napisala zelo dolgo pismo, ker ja, pišem pa zelo rada. In v poklicu , ki bi ga rada opravljala, je treba veliko govoriti. Res ta poklic mi je zelo všeč, najbolj od vseh, zato bi rada postala bolj zgovorna. Prosim pomagaj mi!

Brokengirl<3,  13 let

 

Čavči, Brokengirl

Joj, razpočila se bom od radovednosti. Nisi, presneto, napisala, kakšen poklic bi rada opravljala, le to, da je treba veliko govoriti. Poslanka v parlamentu ali morda učiteljica ali pa televizijska napovedovalka in voditeljica kakšne oddaje ali pa radijska športna novinarka, ki prenaša smučarske dirke. Če ti ne bo odveč, daj, napiši mi eno čisto kratko pisemce in v njem povej samo, kaj bi rada počela v življenju, pri čemer je treba sukati jezik hitro in veliko. Glej, eni lažje pišejo, drugi lažje govorijo. Jaz sem na faksu raje imela ustne izpite kot pisne, sosed Milivoj, ki še danes rahlo zardi, ko se pogovarja z neznancem, pa bi dal vse, kar ima, samo da bi bili vsi izpiti pisni testi. Pa še to se skozi odraščanje spreminja. Moj dobri prijatelj, saj veste kdo, poštar Geza, je bil kot otrok sicer navihan, a ne preveč zgovoren. »Kar sem ušpičil, in tega ni bilo malo, sem ušpičil tiho kot miška,« pravi. Danes pa Geza ropota kot tibetanski molilni mlinček. Sosed Milivoj, prav tako moj veliki prijatelj, pa je kot otrok toliko čebljal, da so, kot sam pravi, že iskali, kje ima v sebi skrite baterije, da jih potegnejo ven in ga tako ustavijo, danes pa govori malo, mirno in preudarjeno. No, jaz sem pa čisto druga zgodba. Jaz sem od rojstva do danes veliko govorila in sploh nisem bila sramežljiva, saj sem se prijavila vsakokrat, ko so iskali koga za recitacije na proslavah ali za kakšno vlogo v šolski igrici, ali pa če se je bilo treba, ko sem bila študentka, pogajati s profesorji. Tako je to, draga moja, s tem govorom in javnim nastopom. Z odraščanjem in s pridobivanjem znanja, s spoznavanjem novih ljudi, z menjanjem kraja bivališča, z obiskovanjem novih šol bo rasla tudi tvoja samozavest in potem … potem bo Brokengirl čebljala kot navita. Dobro, toliko kot poštar Geza že ne, za kaj takega bi morala biti svetovna rekorderka, ampak čisto zadosti za dobro počutje. A četudi bi se to že jutri zgodilo, nisem prepričana, da bi brez težav odpravila tvoj prvi problem. Kako doseči, da te starejši fant sploh opazi in da obenem tudi izve, kaj čutiš do njega? Pa pojdiva korak za korakom. Najprej se moraš utiriti v njegov sončni sistem ali drugače: moraš biti nenehno nekje v njegovi bližini, moraš govoriti z njim, čeprav samo nekaj besed, pa četudi bo to samo Živijo, a si v redu. Sigurno boš največji veliki pok v njegovem ozvezdju naredila, če boš stopila do njega in mu jasno in glasno rekla, da ti je všeč in da si ne zamišljaš življenja brez njega. Če bi to naredila, ko je v družbi prijateljev, potem ti zagotavljam, da boš zapisana v dvorano slavnih, ne zagotavljam pa ti, da boš dosegla tisto, kar bi rada; da se ti nasmehne, te prime za roko, globoko in nežno pogleda v oči in družno odkorakata v sončni zahod. Imaš prav. Najbrž to ne bi bila ravno najboljša poteza. Zato smo spet tam. Priti je treba v njegovo družbo, tiho, brez bobnov in trobent, stopiti v gnečo okrog njega in upati in upati in upati, da te bo opazil. Ampak zakaj pa ne. Čudeži se resda ne dogajajo vsak dan, dogajajo pa se. In ne nazadnje, če ti ne uspe, ne bo velike tragedije, saj  kot praviš – nihaš med tem, da ti je všeč in da si vanj zaljubljena. Mogoče ti je res samo všeč, ampak takšnih bo v tvojem življenju toliko, da se tega, o katerem se pogovarjava, še spomnila ne boš več.

Objavljeno v Pilu, december 2016