tacke_maj

Besedilo: Marina Dermastia

 

Prihaja čas, ko vas po izletih v naravo starši skrbno pregledujejo, da se vam ni kje prisesal mali vampirček z imenom klop. Klopi ljubijo kri, pa naj bo to kri plazilcev, ptic, sesalcev ali ljudi. S krvjo se prehranjujejo v vseh stopnjah svojega življenja – od ličinke do odrasle živali. V grmovju, vejah nizkih dreves ali na visokih travah le čakajo, da ujamejo »brezplačno vožnjo« na naključnem plenu, ki jim prekriža pot.

 Klopi so velika in raznolika naddružina

Naddružino klopov, z znanstvenim imenom Ixodoidea, s kar 860 vrstami uvrščamo med pršice. V Sloveniji živi 16 vrst, med njimi so najpogostejši gozdni, rovkin in ježev klop. Med redkimi vrstami pri nas pa so ptičji, duplarski, lisičji, glodalčji in pasji klop. Med vsemi je v vseh gozdnatih območjih najbolj razširjen navadni ali gozdni klop. Večina vrst klopov je zelo izbirčnih in za svoj razvoj potrebujejo točno določeno vrsto gostitelja. Čeprav človek ni specialni gostitelj za nobeno vrsto klopa, pa ga naključno lahko zajedajo predstavniki različnih vrst, seveda največkrat najbolj razširjen gozdni klop.

Drži se te kot klop

Samica v svojem življenju izleže v tla, razkrajajoče se listje ali podrast nekaj sto do nekaj tisoč jajčec. Že ličinke, ki se iz njih izležejo, za levitev in preobrazbo v odraslega klopa nujno potrebujejo obrok krvi gostitelja. Ko se ličinka navadnega klopa napije krvi, odpade, se levi, ponovno poišče gostitelja, se zopet levi in zraste v odraslo žival. Odrasel klop si poišče še tretjega gostitelja. Na njem samico oplodi mnogo manjši samec. Oplojena samica se spusti na tla in nato kar en mesec leže jajca, nato pa pogine.

Klop na gostitelja čaka na izpostavljenem delu rastlin, in ko gostitelj pride mimo, se ga bliskovito oklene s krempeljci na nogah. Na gostitelju poišče mesto, kjer so tik pod kožo žile. Tam naredi z obustnimi okončinami, ki so preobražene za trganje, majhno ranico in vanjo zapiči slamici podobno sesalo, s katerim pije kri. Pri nekaterih vrstah klopov ima sesalo posebne zobce, zaradi katerih so še posebej močno pritrjeni na gostitelja in jih je zelo težko odstraniti s kože. Tako težko, da imamo celo pregovor – da se te nekaj drži kot klop.  Nekateri klopi v gostitelja izločijo tudi snov, ki preprečuje bolečino, tako da gostitelj sploh ne opazi, da ga je napadel klop. Na gostitelju lahko klop ostane do dva dni in ves ta čas počasi sesa kri. Nato odpade  in čaka na naslednji obrok.

Klopi so nevarni zunanji zajedavci in prenašalci bolezni

Pri tem, ko se hranijo s krvjo gostitelja, klopi prenašajo tudi povzročitelje številnih bolezni –  od virusov, bakterij, glist in drugih. Povzročitelji bolezni se po navadi namnožijo v klopovih žlezah slinavkah. Ob sesanju se izločijo v krvni obtok gostitelja. Večina vrst klopov mora ostati na gostitelju več ur, da lahko povzročitelj bolezni vstopi v gostitelja. Ker so okuženi z različnimi povzročitelji bolezni, lahko gostitelj zboli tudi za več boleznimi naenkrat. Bolezni se seveda pojavljajo sezonsko, največ od maja do oktobra, ko so klopi najaktivnejši.

Najnevarnejši bolezni, ki ju prenašajo klopi na človeka, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza

Klopni meningoencefalitis ali krajše klopni meningitis je hudo virusno vnetje možganskih ovojnic, ki se razvije dva do tri tedne po ugrizu okuženega klopa. Prvi znaki so podobni gripi, kasneje pa se pojavi visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje. V skrajnih primerih lahko bolniki tudi umrejo; pogoste pa so trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobčutljivosti za sončenje. V Sloveniji je bolezen zelo pogosta, smo kar na tretjem mestu v Evropi in pri nas za klopnim meningitisom zboli v povprečju 15 ljudi na 100.000 prebivalcev.

Lymska borelioza ali krajše borelija je posledica bakterijske okužbe, ki jo prenašajo okuženi klopi. Bolezen prizadene kožo, živčevje, srce, sklepe in oči. Klopi se okužijo pri sesanju krvi malih gozdnih glodavcev in srn. Okužijo se lahko vse stopnje v klopovem življenjskem krogu. Večinoma okužbe ne prenašajo odrasle živali. Ugrizi klopov lahko ostanejo neopaženi, saj klopi v gostitelja izločajo snovi, ki preprečujejo ali zavirajo zaznavo srbenja ali bolečine na mestu ugriza.

Okužbe, ki jih prenašajo klopi, lahko preprečimo

Najenostavneje je, da se izogibamo območjem, kjer je potrjena prisotnost okuženih klopov. V takih območjih nosimo dolga oblačila in se po vrnitvi domov natančno pregledamo. Prisesanega klopa je najbolje odstraniti s pinceto. Klopni meningitis pa lahko preprečimo tudi s cepljenjem, vendar je v Sloveniji cepljenih le približno 10 odstotkov ljudi. To je posledica preslabe ozaveščenosti ljudi o nevarnostih bolezni  in lažne propagande o nevarnostih cepljenja na splošno.

Objavljeno v Pilu, maj 2017