intervju_oktober

Besedilo: Jana Zirkelbach

Isaac, med našimi bralci si zelo priljubljen. Tvoja pesem v duetu z Manco Špik je že dolgo časa na Pilovi lestvici. Si vedel, da imaš veliko oboževalcev tudi med mladimi?

Zelo me veseli, da me tudi mladi radi poslušajo, na mladih vendar svet stoji. (smeh) Na vsakem nastopu se srečam z mnogimi mladimi dušicami, prav rad se podružim in veseli me, da lahko med mlade širim misel, da se sanje z veliko dela lahko uresničijo. Kot najstnik sem namreč sanjal, da bi postal pevec. In vesel sem, da je danes tako.

Lahko Pilovim bralcem poveš tvojo zgodbo o tem, kako in zakaj si prišel v Slovenijo?

V Slovenijo me je najprej pripeljalo delo, natančneje izmenjava dela. Veliko Argentincev nas je prišlo na izpopolnjevanje na Ptuj, da bi se pobližje spoznali z načinom dela, enako pa so tudi Slovenci prihajali na izmenjavo v Argentino. Po treh tednih bivanja na Ptuju sem tako nekega večera spoznal Patricijo (sedaj mojo ženo) in razvilo se je lepo prijateljstvo. Po mojem odhodu sva veliko klepetala po internetu, čez eno leto pa me je obiskala v rodni Argentini. Tam sva tudi postala par, leto kasneje pa je sledila poroka in selitev v Slovenijo. Med vami sedaj neskončno uživam in z veseljem na glas povem, da je Slovenija moj drugi dom.

Kakšno delo pa si opravljal, ko si prišel na izmenjavo na Ptuj?

Prišel sem v podjetje Talum, kjer smo delali z aluminijem.

Pri nas smo te spoznali v oddaji Slovenija ima talent. Si tudi v rodni Argentini že nastopal?

Tudi v Argentini sem že prepeval, saj me je petje vedno notranje bogatilo in izpolnjevalo. Vendar se s petjem nikoli nisem ukvarjal tako profesionalno, kot to počnem danes.

Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo?

V glasbo sem bil vpet vse svoje življenje. Sam sem se naučil igrati kitaro, prepeval pa sem, odkar vem zase. Samo, da sem kot najstnik zmeraj iskal prostor, kjer bom lahko zaprl vrata, da me ne slišijo. (smeh) Potem sem se s časom opogumil in danes sem presrečen, kadar vidim, da s svojim petjem lahko zabavam množice.

Kakšna je razlika med Argentino in Slovenijo? Je zelo različno življenje tu in tam?

Hm, Argentina in Slovenija sta si med seboj precej različni. Zagotovo je življenje v Sloveniji veliko bolj varno kot v Argentini. Mogoče Sloveniji kdaj zmanjka odprtosti, živahnosti, veselja za male stvari, tega je v Argentini veliko. Vendar ima Slovenija čudovite gozdove, reke, jezera, predvsem pa mi je nadvse všeč, da je Slovenija tako čista.

Kakšna so bila tvoja šolska leta? Kaj si imel najrajši v šoli? 

Doma so me naučili, da je izobrazba nadvse pomembna, moja mama je učiteljica, zato je tudi doma pogosto opozarjala, da je treba redno opravljati domačo nalogo itd. Vse predmete sem zmeraj redno opravljal in diplomiral takoj, ko je bilo mogoče. Na šolske dni imam zelo lepe spomine in si še želim nadaljevati šolanje. Želel bi izpopolniti svoje glasbeno znanje, želel bi igrati klavir.

Je tudi tebi nogomet veliko pomenil, tako kot večini argentinskih dečkov?

Vedno sem zelo, zelo rad igral nogomet, vendar nogomet nikoli ni premagal ljubezni do odrov in mikrofona.

Si bil naporen najstnik? Si kaj ušpičil staršem?

Bil sem izjemno umirjen, rad sem se učil in veselil sem se vsakega na novo pridobljenega znanja. Le redko sem kaj ušpičil, se mi je pa zgodilo, da sem kot zelo majhen otrok, imel sem samo tri leta, v roke vzel vžigalice in se igral v mamini likalni sobi. Zanetil sem ogenj in se tega tako zelo ustrašil, da sem zaprl vrata, da bi čim prej pozabil na to. Hišo je rešil brat, ki je ugotovil, da se izpod vrat vije gost dim.

Kako velika je tvoja družina?

Moja družina je zelo velika. Imam tri sestre in starejšega brata, skupaj nas je pet otrok.  Potem imata pa tudi mama in oče zelo velike družine in zato imam kar trideset bratrancev, kar pomeni, da je pri nas zmeraj zelo veselo. (smeh)

Kaj pa šolske ljubezni? Si bil velikokrat zaljubljen?

Nekaj vam pa mora ostati skrito, tole zaupam v naslednjem intervjuju, ekskluzivno za revijo Pil. 🙂 (smeh)

Kakšna so naša dekleta v primerjavi z argentinskimi?

Mislim, da prav na vsakem koncu sveta najdeš dobre in manj dobre ljudi. Enako je tudi z dekleti. Morda so argentinska dekleta v primerjavi s slovenskimi za kanček bolj ljubosumna in znajo zelo hitro zagnati vik in krik. Argentinska kri je pač bolj ognjevita.

Zdaj pa nazaj k glasbi. Zdi se, da so balade tvoja priljubljena glasbena zvrst. Je res tako ali imaš rad tudi bolj živahne ritme?

Balade in romantična glasba – to je nekaj, kjer se vedno najbolj najdem. Rad imam umirjene in izpovedne balade, ampak tudi živahna glasba mi je pri srcu. Rad imam glasbo, in dokler lahko ustvarjam in to svojo ljubezen do glasbe delim še med vas, sem zares srečen.

Katera tvoja pesem ti je najbolj pri srcu?

Vsaka pesem je kakor novorojenček. Mislim, da imajo starši vsakega od otrok enako radi. Tudi z mojimi pesmimi je tako. Vsaka mi je prinesla novo zgodbo, novo izkušnjo in veselje. Pesem Oba je bila moja prva, prve pa pravijo, da ne pozabiš nikoli, hehe. Pesem Če te kdaj spustim iz rok mi je prinesla zmago na Melodijah morja in sonca 2017, pesem z Modrijani – Hočem le tebe pa je pravi sinonim za prežurane noči. Zares sem vesel in ponosen na vse svoje izdelke.

In kdo je bil ali je še tvoj glasbeni vzornik? Kaj najraje poslušaš?

Izjemen glasbenik je zame Abel Pintos, Argentinec s čudovitim glasovnim obsegom in njegovemu talentu  ni videti konca. Seveda bi lahko našteval še naprej, ampak naj tokrat ostane pri njem.

Objavljeno v Pilu, oktober 2017