bralni november

Pripravila: Katja Stergar v sodelovanju z Bralno značko

»Ne mislim dobesedno,« je rekla mami in mi izpulila prazno sklečko za kosmiče. »Pač pa to, da se nam približuje orkan Gloria. Moja sestra. Se je ne spomniš? Na obisk bo prišla, s sinom. S Salimom.« »To sta tista dva, ki živita v Manchestru?« »Točno tako. Več kot pet let se že nismo videli, Ted. Še sama ne vem, kam je šel ves ta čas. Kot bi se izgubil.« Zdelo se mi je, kot bi hotela reči, da je čas nekaj, kar pride in gre. Kot vreme. »Ne, mami,« sem jo popravil. »Čas se nikamor ne izgubi.« »Pri nas doma že, Ted. V črno luknjo ponikne.« Debelo sem jo pogledal in začel razmišljati, če nima mogoče vseeno prav. V tistem pa se je zasmejala in rekla, da se samo heca, in me spet skuštrala. »Zdaj pa akcija, Ted. Hitro v šolo!« In že sem hitel po svoji vsakdanji cikcakasti poti čez zelenico v parku in razmišljal o času in o črnih luknjah, o Einsteinovi relativnostni teoriji in o vremenskih alarmih zaradi neurij.

Ted in Kat

Ted je precej izstopajoč dvanajstletnik. Pa ne zato, ker bi imel zelene lase, tatuje po vsem telesu ali pa ker bi bil visok dva metra. Na prvi pogled je Ted povsem zlit z okolico, neopazen. Drugačni so njegovi možgani, ki delajo sto na uro, hkrati pa se vlečejo kot polž. Tiste stvari, ki so večini povsem jasne, mu delajo težave, zato težko razume šale ali prenesene pomene besed. Hkrati pa se zabava ob Einsteinovi relativnostni teoriji, najbolj pa uživa v meteorologiji. Jasne so mu stvari, ki se jih da izračunati, ki so natančne, ko pa sliši, da si mora kdo nabrusiti pete … no, takrat si resnično predstavlja nekoga, ki si brusi pete, ne pa nekoga, ki mora pohiteti.

Kat je njegova starejša sestra. Morda zato izstopa tudi ona. Ali pa zato, ker je predrzna in pogumna, pa tudi pronicljiva in zabavna. Pa ker ima ne glede na vse rada Teda in ga kdaj pa kdaj potegne iz kaše, on pa ji v zameno kdaj krije hrbet.

Orkan Gloria in Salim

… ni meteorološki pojav. Sicer Ted ne bi gledal debelo, ko bi ga oče omenil. Gloria je samo teta, mamina sestra, ki s sinom Salimom živi v Manchestru in prihaja na nepričakovan obisk. Pravzaprav Gloria nikoli ni nič »samo«, ker je res pravi orkan, saj za sabo navadno pusti opustošenje. Zato je mama na trnih. Ted pa zato, ker si bo moral z bratrancem, ki ga pravzaprav niti ne pozna, deliti sobo. Ampak izkaže se, da ni tako hudo, da je Salim čisto prijeten fant, ki se iz Teda ne norčuje.

Londonsko oko

In so šli, na izlet. Mami na kavo, mulci pa v vrsto za vstopnice za Londonsko oko. Po naključju je šel Salim nato sam na kolo, pravzaprav ne sam, ampak še z drugimi ljudmi, Ted in Kat pa sta njegovo kabino spremljala s tal. Ko so se končno odprla vrata, pa Salim ni izstopil. In izstopil ni niti iz naslednje kabine, niti iz naslednje. Salim je izpuhtel, se razblinil, izginil. Ker pa Ted ve, da človek ne more kar izpuhteti, in ker možgani za neke stvari delajo sto na uro, se s Kate lotita skrivnosti. Kako lahko človek izgine in tega nihče ne opazi? Za nekatere stvari ni dovolj, da si inšpektor, pomaga pa, če imaš hecne možgane in kul sestro. Potem lahko počasi odvijaš klobčič in opravljaš detektivsko delo – tako kot Sherlock in doktor Watson.

Objavljeno v Pilu, november 2017