intervju_december

Besedilo: Jana Zirkelbach

Nika najbolj poznate iz oddaje Male sive celice. Ampak Nik ni samo voditelj in igralec, je še marsikaj drugega – cirkuški akrobat, strokovnjak za spomin, radovednež, vedno poln idej in energije in »trener« svojega papagaja. Pa še veliko drugega, le da imamo v Pilu premalo prostora, da bi vse napisali.

 Pilovci te poznajo po vodenju kviza Male sive celice, v katerem si zamenjal dolgoletnega voditelja Pavleta Ravnohriba. Kako si prišel na kviz?

Izvedel sem, da v uredništvu iščejo novega voditelja in so zato razpisali avdicijo. Veliko prijateljev me je prepričevalo, naj se prijavim, tudi ko sem sam kolebal. Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom kdaj voditelj tako lepe oddaje.

Si imel kaj treme, ko si prvič vodil tako popularno otroško oddajo?

Vedno imam tremo in vsakič znova mi pomaga.

Se spomniš Malih sivih celic iz svojih šolskih dni?

Seveda! Rad sem preizkušal svoje znanje in upal, da bom kdaj tekmoval v Celicah, zdaj pa je usoda mojo željo zasukala rahlo drugače.

Kaj pa Pila? Se morda spomniš tudi naše revije?

Vsekakor! Vesela šola je bila zame nepogrešljiva. Na osnovni šoli smo imeli to srečo, da je krožek vodila sijajna učiteljica in nam širila obzorja, komaj sem čakal nove teme in razlage. Pa Teto Justi smo kar požirali, tako zanimiva nam je bila. V Pilu pa sem tudi sicer našel zanimivosti o svojih idolih in interesih, zelo rad sem ga prebiral.

Kakšen učenec si bil?

Saj učenec sem še danes, samo ne več v šolskih klopeh. Rad sem radoveden, iskriv in nagajiv. Rad preizkušam meje in se igram. Mislim, da je pravo učenje zabavno in velikokrat sem na kakšne šolske obveznosti, ki so mi bile dolgočasne, gledal kot na izzive in jih tako naredil bolj zanimive.

Kateri predmeti so ti bili najbolj všeč in katerih nisi maral?

V osnovni šoli sem imel zelo rad angleščino, verjetno ker sem v otroštvu pogledal toliko tujih risank, da je bila mačji kašelj. Pouk slovenščine sem oboževal zaradi ustvarjalnosti. Pa športno vzgojo sem komaj čakal. In zgodovino. Biologijo. Matematiko z njenimi ugankami. Etiko z dilemami. Fiziko! Da o tehniki, glasbi in likovni vzgoji niti ne govorim! Joj. Vse predmete sem imel rad. Še najmanj predure katerega koli predmeta!

Si kot najstnik ušpičil kakšno neumnost? So imeli starši dosti dela s tabo?

Uf, seznamu mojih neumnosti težko pridete do dna. Rad se učim iz lastnih izkušenj in vse želim preizkusiti, tudi če mi kdo to odsvetuje. Z bratom sva rada gradila različne izume, sestavljala naprave, večkrat tudi iz gospodinjskih aparatov, ki nama niso bili na razpolago. Včasih sem si izmislil kakšno zgodbico, da sem lahko šel gledat gledališke predstave ali pa na popoldanske gledališke delavnice. Starši so me velikokrat vozili in mi stali ob strani pri vseh mojih interesih, ki jih ni bilo malo.

Pa punce? Kakšne so bile tvoje prve ljubezni?

Če bi bile moje prve ljubezni film, bi to bila komedija, kjer bi v glavni vlogi nastopal Mr. Bean. Recimo toliko.

Kdaj je dozorela odločitev, da greš študirat igro?

Dozorela je verjetno zelo pozno, v 5. razredu sem prvič izvedel, kako postaneš igralec, kasneje pa pri slovenščini, da v Sloveniji obstaja AGRFT, in od takrat naprej je to bila moja tiha želja.

Prebrala sem, da si zapomniš 3141 decimalk z uporabo grške mnemotehnike palača spomina in veliko vaje, pa me zanima, kaj je to palača spomina?

Palača spomina je tehnika pomnjenja. Je kot zunanji disk za spomin. Enostavno gre za to, da uporabimo poznane poti iz življenja in potem vanje posejemo različne zabavne podobe, ki predstavljajo snov, ki si jo želimo zapomniti. V domišljiji se sprehodim po svoji sobi in si tam na različnih »postajah« predstavljam različne stvari. Recimo, če si hočem zapomniti število 8, si predstavljam, kako namizna luč na pisalni mizi topi prikupnega ogromnega snežaka, saj snežak po obliki spominja na število 8.

In kako to, da potem praviš, da imaš sicer slab spomin?

Moj spomin je obupen. Vprašajte kogarkoli. Imam pa močno željo po tem, da bi ga izboljšal. V srednji šoli sem sanjal o fotografskem spominu. Zato sem se začel učiti različnih tehnik pomnjenja.

Tudi tvoja magistrska naloga govori o palači spomina. Nam lahko malo bolj opišeš, kakšna je vsebina in kje si jo lahko ogledamo?

Moja magistrska naloga je predstava – »Naj gre vse v π ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk«. Verjetno lahko že iz naslova sklepate, da v predstavi odigram to tehniko pomnjenja, palačo spomina! Namesto gledališkega besedila sem predstavo ustvaril iz svojih podob in števila pi. Gledalce povabim v svoj domišljijski svet, ki sem ga ustvaril, da sem si zapomnil toliko decimalk števila pi. Predstavo lahko ravno te dni ulovite v Cankarjevem domu, 3. in 4. decembra imamo še nekaj prostih mest!

Je res, da rad gledaš detektivke in kriminalke? Zakaj?

Ker imam zelo rad uganke.

Kaj poleg tega še počneš v prostem času, ki ga pa ni prav veliko zadnje čase, kajne?

Najraje se potapljam na dah in treniram zadrževanje sape. To je svet, kjer se zame vse ustavi in napolnim svoje baterije. Včasih pa tam dobim tudi kakšno neumno idejo, ki jo z veseljem objavim na različnih družabnih omrežjih, ki jih v prostem času z veseljem urejam.

Kaj vse trenutno pripravljaš?

Ravno smo v Drami imeli premiero otroške predstave Peter Klepec ali kako postaneš pravi junak, konec novembra imam že razprodano premiero Naj gre vse v π, potem pa me čaka pester december. Imam kar osem živih predstav in na odru bom praktično vsak dan, vmes pa snemamo še Male sive celice, tako da bo prav zabavno!

Gledališče je tvoja velika ljubezen. Pa si želiš tudi filmskih vlog? V kakšnem žanru se najbolj vidiš?

Filmsko platno me zelo mika, nekaj izkušenj na srečo imam, v prihodnosti pa bi rad še bolj raziskal to področje. Žanrsko sem odprt, vsaka priložnost je dobra!

Je res, da voziš kontracikl, žongliraš, hodiš po vrvi, obvladaš diabolo in ravnotežno lestev? Kje si se vsega tega naučil?

V Ljubljani sem se učil v Cirkokrogu in Zavodu Bufeto, prvotno pa sem cirkuški samouk. Moj prvi učitelj je bil YouTube. Zame je bila to vstopna točka v svet različnih spretnosti, internet je neverjetno polje znanja. Zato sem pred kratkim tudi sam posnel video, ki v slovenščini uči žongliranja.

Imaš tudi afriškega papagaja, ki ga učiš marsičesa. Povej nam kaj o tem!

Nace je naš sivi žako, ki poskrbi, da nam doma nikoli ni dolgčas. Neverjetno je, kako dojemljivi in pametni so papagaji. Seveda zahtevajo tudi veliko pozornosti, vračajo pa ogromno nagajive topline.

In še za konec – kaj bi sporočil pilovcem?

Sledite svoji radovednosti in bodite ustvarjalni!

Objavljeno v Pilu, december 2017