tacke_februar

Besedilo: Marina Dermastia

Ptičje krmilnice v tem februarskem času obiskuje še veliko ptic, med njimi so med najpogostejšimi sinice. Do krmilnice hitro priletijo in odnesejo kakšno seme, da se z njim posladkajo na bližnjem drevesu. Zima morda res še kima, kot pravi znana otroška pesmica, a sinice se tudi že veselo oglašajo z značilnim ti-čerr ti-čerr, v prostem prevodu pesmice kot ci-ci-ci-ci-do.

Koliko vrst sinic vidiš v krmilnici?

Ob običajni siničji gneči v krmilnicah kar spregledamo, da je v njih ali na njih po navadi več vrst sinic. Zelo pogosto krmilnice obiskujejo štiri od sedmih vrst, ki gnezdijo v Sloveniji: velika sinica, menišček, plavček in močvirska sinica. Če pa prištejemo še njihovo bližnjo sorodnico dolgorepko, z malo sreče naštejemo kar pet vrst naenkrat.

To, čemur rečemo sinica, je velika sinica

Velika sinica je najpogostejša sinica pri nas in tudi v Evropi. Kot pogosto obiskovalko zimskih krmilnic jo zlahka prepoznamo po značilni obarvanosti perja s črno-belo glavo in črni progi, ki razdeljuje rumeno oprsje. Svoj teritorij brani pred vsiljivci z razkazovanjem širokega črnega trebušnega pasu. Njeno petje je zelo raznoliko in svoje raznovrstne napeve uporablja pri medsebojnem sporazumevanju z drugimi sinicami.

Mali plavček – mojstrski akrobat

Plavček se na hitro zdi kot pomanjšana velika sinica, a natančen pogled razkrije, od kod njegovo ime – perje je modro na glavi in modro-rumeno po telesu.

Menišček – najmanjša sinica

Najmanjša sinica je menišček, ki ga prepoznamo po beli lisi na tilniku. Ta je na črno obarvani glavici vidna kot obrita pleša pri menihih in je dala tej ptici tudi slovensko ime. Kadar ne gnezdijo, se meniščki zelo radi pomešajo v jato z drugimi sinicami. Imajo pa še eno neprijetno značilnost – izjemno rade jih imajo ptičje bolhe. V enem samem gnezdu so jih našteli skoraj 6000!

Močvirje je le v imenu

Ime morda nakazuje, da močvirska sinica – ptica z bleščečo črno kapo na glavi, živi v močvirjih, a jo tam le redko najdemo. Je velika zbiralka semen, ki jih skriva v tleh, odpadlem listju, drevesnih štorih, pa tudi pod mahovi in lišaji. Da njenih skrivališč ne bi našle in izropale druge močvirske sinice, jih skrbno izbirajo. Ko skrivališča praznijo, to vedno počno sistematično od najstarejših do najnovejših. Skrivališča si natančno zapomnijo, kar je povezano z zelo velikim delom možganov, povezanim s spominom. Ta je kar 30 odstotkov večji kot pri večjih velikih sinicah.

Krmilnice in podaljševanje kljunov sinic

Znanstveniki, ki raziskujejo biološki proces evolucije velikih sinic, pri katerem se genski zapis v molekulah DNK v populacijah organizmov spreminja iz generacije v generacijo, so odkrili nekaj izjemno zanimivega. Opazili so namreč, da imajo velike sinice v Angliji daljše kljune in več mladičev kot njihove sorodnice na Nizozemskem.

Natančne analize njihovih molekul DNK so pokazale, da je pri angleških sinicah največ razlik prav na tistih mestih v DNK, ki so odgovorna za obliko kljunov. Odkrili so tudi, da do teh sprememb ni prišlo v milijon ali tisoč letih, temveč le v nekaj generacijah.

Ugotovili pa so še nekaj osupljivega: da obstaja povezava med načinom hranjenja angleških in nizozemskih sinic. Medtem ko se angleške z dolgimi kljuni veliko hranijo na postavljenih krmilnicah, to na Nizozemskem ni pogosto. In zakaj ne? Preprosto zato, ker so Angleži navdušeni opazovalci ptic in zelo radi postavljajo krmilnice, medtem ko ta navada na Nizozemskem ni razširjena.

In čeprav so znanstveniki že sedaj navdušeni nad temi prvimi rezultati raziskav, bo seveda potrebnih še veliko novih, da bi zares potrdili, ali in kako sta povezana razvoj daljših kljunov in hranjenje na krmilnicah.

Objavljeno v Pilu, februar 2018