bralni_marec

Pripravila: Katja Stergar v sodelovanju z Bralno značko

 

Guverner banke je izdal svoj običajni ukaz: »Odklenite!«

»Em, ti imaš ključ, Tor,« je kot običajno odvrnil viceguverner, nato pa zazehal.

»Oh, ja, prav imaš,« je rekel guverner banke kot običajno in odklenil vrata.

Nato sta vstopila v trezor.

Točno štiri minute in trinajst sekund čez osmo uro se je iz najgloblje kleti na Norveškem zaslišalo obupano tuljenje. In bilo je točno štiri minute in petnajst sekund čez osmo, ko je guverner banke šepnil viceguvernerju: »Nikomur niti besedice o tem, si me razumel. V tem trenutku nas ne sme zajeti panika.«

»Ampak – ampak naslednji ponedeljek je na vrsti redni pregled zlate rezerve!« se je glasil brezupni odgovor viceguvernerja. »Kaj bo z nami? Kaj bo z Norveško?«

»To prepusti meni,« je odvrnil guverner banke Tor.

»Kaj boš storil?«

Guverner banke Tor je za hipec tuhtal, potem pa na vso moč zatulil: »Zagnal bom paniko!« Nato sta zatulila oba skupaj.

 

Panika

Ko se začnejo težave, je panika pogosto prva reakcija, ne pa tudi najboljša. S tuljenjem, posamično, v dvoje ali celo večglasno, se večina težav ne reši, ob res intenzivnem tuljenju se lahko celo sproži kak plaz ali pa komu počijo bobniči, kar težave le še poveča. Ker v trezorju Norveške centralne banke ni bilo ne snega, ne blata, ne kupa zlatih palic, tuljenje ni sprožilo nobenega plazu, o počenih bobničih pa ni zdravniškega poročila. Guverner jo je tako z veliko naglico podurhal h kralju, ta je poklical Tajno službo (ki morda sicer ne obstaja, kako bi bila sicer tajna), nato pa Doktorja Proktorja, Lizo in Bulleja. Tajna služba bi za iskanje zlate palice poklicala uspešnega detektiva Harryja (najstarejši pilovci ste morda že prebrali kakšno  Nesbøjevo kriminalko s tem glavnim junakom, vsi drugi pa, prosim, počakajte še par let), vendar je zaseden drugje.

Bulle ne mara več Norveške

Če se spomnite prejšnjih knjig s Proktorjem, Lizo in Bullejem, potem vam je jasno, da so skupaj precej eksplozivna mešanica. Nori znanstvenik, drzni mulc in inteligentna mula so skupaj rešili Oslo pa Norveško, tudi že svet. Ampak njihove zgodbe so vsakič tako neverjetne, da se z njimi ne da hvaliti, ne da bi te imeli za popolnega lažnivca. In kot da Bulleja ne bi dovolj šikanirali že sošolci pa lastna sestra in mama, se je kot največji idiot pokazal še v šovu Super lažnivec Norveške. Itak da je bila edina rešitev ponikniti, pritisniti tipko delete in izginiti. Ampak agenti tajne službe kak del svoje službe le znajo opraviti, Liza in doktor Proktor pa sta precej prepričljivejša od kralja in trio fantastikus je kot bi mignil za petami tatinskim bratom Crunch.

Motiv

Ko je treba razrešiti zločin, je dobro poznati motiv. Nasilni bratje Crunch s še nasilnejšo mamo, najhujšim zlom Londona po veliki kugi leta 1665, so sicer oropali že marsikateri trezor, ampak bistveno vprašanje je, kdo je njihov naročnik. Ker za življenje v razpadajoči bajti v Londonu in prehranjevanje z ogabno hrano – Bulle je izkusil oboje – zlatih palic ne potrebuješ. Za nakup velikega nogometnega boga Ibranaldoveza za nogometni klub Chelchester jih potrebuješ veliko, četudi jih imaš že več kot Bilijon Gates. Zmaga proti Rotten Hamu je pomembnejša od usod držav. Saj vendar govorimo o nogometu.

Boj proti kriminalu

Ko so Bulle, Liza in doktor Proktor na odpravi, so dovoljena vsa sredstva. Če imajo bratje Crunch Členkorez, pa ima Proktor drvocep in rokociljnik pa standardni prdoprašek, ki je še vedno prišel prav, in tri pare iskrivih možganov ter drzno predrznost mladosti. Za zmago proti zakrknjenim kriminalcem in na nogometni tekmi je treba razbiti kakšno mizo, izvesti rop denarja za monopoli, zaledeniti trezor, prilagoditi pravila Členkoreza, se zaljubiti in zadeti kak gol. Preprosto. Če vas vmes ne raznese od smeha. V tem primeru pa ste prej imeli vsaj natrenirane trebušne mišice.

Objavljeno v Pilu. marec 2018