tiinjaz_marec

Besedilo: Nika Susman

Družine brez prepirov so kot vroča čokolada brez … no ja, čokolade. Eno brez drugega enostavno ne gre. In prepiri so v resnici čisto koristna stvar, saj se iz njih vsi česa naučimo.

Včasih pride dan

… ko te v šoli ravno zafrkava neka učiteljica in te nebeško bitje iz šestega spet ignorira, in to ravno na dan, ko tvojo mamo sekira zoprn šef in je zato vsa tečna. Potem ti popoldne, ko se počiš na kavč in imaš svoje neodložljive internetne opravke, grozeče zasika, da ti bo telefon vsak čas vrgla skozi okno, če se v tej sekundi ne odlepiš z zaslona in narediš domače naloge. In ti potem jasno ponoriš, da ti vedno samo ukazuje in te ne razume in jo čisto zares iz dna duše sovražiš … Uh! Ko tako privzdigne družinsko streho, je dobro – kot veleva kliše – prešteti do deset in se najprej umiriti.

Zakaj?

Ker problema gotovo ne boste rešili, dokler bo na obeh straneh vrela kri, in ker je večina težav rešljivih, tudi v vaših družinah. Družina je pač skupek med seboj različnih ljudi z različnimi pogledi na svet, ki morajo najti način, kako dokaj mirno sobivati. In za ta mir je ključen pogovor.

Še najbolje je, da se po kakšnem glasnem prepiru vsak za pet minut zapre v svojo sobo, potem pa se dobite na kavču in mirno premeljete, kar vas žuli, se poslušate.

Tudi starši se namreč – sploh ko takole izbruhnejo – včasih počutijo nemočne in se jim verjetno niti ne sanja, kako določeno situacijo najbolje rešiti. So samo ljudje s svojimi napakami. Poleg tega jim še vedno ni čisto jasno (ali pa si nočejo priznati), da niste več petletniki s smrkavimi nosovi, ampak boste kmalu zakorakali v odraslost in za svoje življenje (in svoje odločitve) prevzemali tudi vso odgovornost. Ampak ustavimo se za trenutek pri tem »kmalu«. Ravno v tem je štos.

Niste še čisto tam.  

In starši se tega zavedajo. Vedo, da nimate še veliko lastnih izkušenj. Skrbi jih, kako boste zvozili čisto sami v tem velikanskem svetu, boste sprejemali prave odločitve? In na svetu niso zato, da bi zatrli vsak žarek veselja, ki posije z vaših obrazov (vsaj večinoma ne in o takih tule razpravljamo). Ravno nasprotno, že od vašega rojstva se vas trudijo pripraviti na življenje, vas naučiti zapletenih družbenih pravil, da se boste potem znašli v tem odraslem življenju, in vam zato postavljajo tudi meje in vam pridigajo o dolžnostih.

Ste pa blizu.

Ampak – to je res – včasih tudi oni pozabijo, da ste vmes zrasli, da jim ni treba več imeti prižganih vseh radarjev, saj znate v glavnem dobro poskrbeti zase in so tiste vrednote, o katerih nabijajo že od rojstva, tudi zares zasidrane nekje globoko v vas. Poleg tega je čas, da se začnete učiti iz svojih napak. In na vaše uporništvo nimajo pravega odgovora. Kako naj reagirajo, ko loputajo vrata, ko vas zmotita vsak njihov komentar ali pobuda, ko ponorite »brez pravega razloga«, ko jih ignorirate?

Ker zanje je stvar taka. Še pred nekaj leti so imeli vse pod kontrolo: na rane so lepili obliže, brisali noske, na koščke rezali pice, med branjem pravljic ste jim lezli v naročje in jim zaupali vse svoje skrivnosti. Zdaj vam kaj takega seveda na kraj pameti ne pade, saj imate polno glavo svojih težav, ki so povezane z odraščanjem in podivjanimi hormoni – in starši v vaš svet nimajo več neomejenega vstopa.

Kako naprej?

Pogosti prepiri so milo rečeno naporni. Nihče ni rad predolgo slabe volje. Še najbolje jo boste odnesli, če vsi malo popustite in se vživite v kožo drugega. Družina je idealen teren za takšno vajo prilagajanja, saj ti bodo izkušnje uspešnega reševanja sporov koristile tudi kasneje. Seveda so starši različni (okej, tudi idealnih ni, ja?) in svoje gotovo poznaš dovolj dobro, da veš, kateri pristop je pravi. Z nekaterimi se da lažje, z drugimi težje pogovarjati. Vsak izbruh ima razlog, četudi ga težko ubesedimo. Je to ton glasu? Ukazovanje? Nezaupanje? Pretirano kritiziranje, že skoraj policijski nadzor? Ker nihče ne znati brati misli, je dobro, da poskusite razložiti, kaj točno vas moti. Razmislite pa tudi, kolikšen je vaš delež. Lahko svoje pritožbe poveste mirno? So že imeli razlog, da vam ne zaupajo?

Različni zorni koti

Ampak saj veste, na vsako stvar se da pogledati z več plati. Itak da vam grejo sprehodi na živce, tako kot naši LostInWorld. Kateremu najstniku pa ne grejo? Ampak če bi bilo le po vaše, bi marsikdo svoje življenje presedel na kavču in lepo grizljal čips, telo pa bi krnelo, dokler ne bi toliko zakrnelo, da pešačenja do drugega nadstropja verjetno ne bi preživelo. Telo v formi pa vam bo prav prišlo tudi po koncu pubertete, tako da, roko na srce, sprehod ni najhujša stvar, ki vas lahko doleti. V redu, grožnje z izklopom interneta mejijo na grozljivko, ampak lahko jim dokažete, da ste odgovorni in na spletu preživite le toliko časa, kot ste dogovorjeni. Na splošno jo boste bolje odnesli, če staršem dokažete svojo zrelost. Spoštujte dogovore, sodelujte pri domačih opravilih, izpolnite svoje obveznosti – vse to je del odrasle svobode, h kateri stremite. Mirna kri in pripravljenost na kompromise pa premikata gore. Pa srečno!

Objavljeno v Pilu, marec 2018