intervju_april

Besedilo: Jana Zirkelbach

Laro poznate predvsem iz Reke ljubezni, ki se ponovno vrti na malih zaslonih. Ampak Lara je mnogo, mnogo več kot samo Irena. Kaj vse počne Lara in kaj vse zna, smo izvedeli v pogovoru, ki je pred vami.

Lara, pilovci te zelo radi gledajo v Reki ljubezni, kjer igraš Ireno. Kaj trenutno počneš poleg snemanja Reke ljubezni?

Sodelujem z raznimi gledališči. Gledališče je moj drugi dom. Januarja sem bila na turneji po Italiji, v Rimu in Milanu s Fassbinderjevo predstavo Das Kaffeehaus, kjer sem igrala mlado Vittorio, prejšnji teden sem bila arhivarka Maria Schell v predstavi v tržaškem muzeju Vojne za mir, v začetku marca pa sem imela premiero otroške predstave Slonček Babar v režiji Tadeja Piška (!!!), s katero obiskujem vrtce in šole na Tržaškem.

Kako usklajuješ vse obveznosti?

Od nekdaj imam pestro življenje. Všeč mi je sprejemati nove izzive in se z vsem srcem posvečati svojemu poslu …To pa lahko počnem, ker imam družino, ki mi stoji ob strani, in krasnega moža, ki mi pomaga, da lahko na polno živiva vse, kar nama življenje ponuja.

Vrniva se k tvoji vlogi v Reki  ljubezni. Kako lahko s Tadejem (Rokom v Reki ljubezni) tako prepričljivo igrata popolna zaljubljenca?

S Tadejem se poznava že nekaj let in serija naju je še bolj zbližala. Postala sva res dobra prijatelja, zaupava si, si pomagava in se imava na snemanju res lepo. Že večkrat sem to povedala in bom še enkrat: če ima Irena Roka rada, ima Lara Tadeja še raje!

Ti je Irena kaj podobna?  V čem sta si podobni in v čem različni?

Ireno sem takoj vzljubila. Vsakič ko igram neki lik, se vanj zaljubim in pri Ireni je bila res ljubezen na prvi pogled … Irena je čista duša, ki z odprtim srcem stopa v življenje. Tako kot ona tudi jaz brez zadržkov sprejemam vse, kar mi življenje ponuja, z nasmehom, pogumno sledim čustvom in vse počnem z ljubeznijo. Ona se posveča fotografiji, jaz pa igri in petju. Spoznavava se iz epizode v epizodo in Irena me zna vsakič znova presenetiti.

Kako si dobila vlogo lepe Irene?

Verjamem v naključja. Tudi v tem primeru me je življenje presenetilo … Med turnejo so me lani povabili na kasting v Ljubljano, in čeprav ne maram kastingov,  sem se, ne da bi razmišljala, potem ko sem priletela iz Neaplja v Trst in preden sem šla v Rim, odpeljala še v Ljubljano. Spoznala sem režiserja Nejca Levstika in bilo je res lepo srečanje … In tako se je začela nova pustolovščina.

Kako se znajdeš pred kamero? Se snemanje zelo razlikuje od nastopov v gledališču?

Razlik je veliko … V gledališču igraš pred publiko, v živo, na snemanju pa stojiš pred kamero. Na odru se tvoj nastop zgodi enkrat, pred kamero pa lahko ponavljaš. Za predstavo v teatru se z vajami pripravljaš vsaj en mesec, v nanizanki pa, po uvodnih vajah , kjer smo spoznali like in nastavili odnose, imamo sedaj, preden stopimo na »set«, le toliko časa, da se lahko naučimo besedilo in ga s kolegi preigramo. Razlik je še veliko, mislim pa, da je bistvo tega, kar počnem, isto. Kot igralka nosim zgodbo, ki bo zaživela v trenutku, ko se bo dotaknila gledalcev, in to vedno počnem iskreno, z vnemo in ljubeznijo.

Se morda spomniš kakšnega zanimivega trenutka s snemalnega dneva?

Spomnim se, kako sem Tadeju podarila zeleno zapestnico z imenom Rok, potem ko sem jaz od svojega moža dobila roza zapestnico, na kateri je pisalo Irena. To je bilo res na začetku. Od takrat pa je bilo lepih in zanimivih trenutkov res veliko. Vedno znova me osrečuje delo s kolegi. Ustvarili smo res krasno ekipo, ki ustvarja o zgodbo, ki potem zaživi na ekranih. Zanimiv trenutek pa je gotovo prva ljubezenska scena z Rokom … S Tadejem sva vstopila v njegovo sobo, kjer je bilo vsaj deset ljudi, res zelo intimno!!! (smeh)

Tvoja poklicna pot je zelo nenavadna. Naredila si kar dve fakulteti.  Kako to?

Ja, dokončala sem magisterij iz kulturnega marketinga, diplomirala iz solopetja kot mezzosopranistka in dokončala igralsko akademijo … Saj sem povedala, da mi je všeč pestro in polno življenje!!!

V mladosti si se tudi ukvarjala z glasbo. Povej nam kaj o tem!

Doma smo vedno prepevali. Moj oče je bil član Tržaškega okteta, s katerim je prepotoval ves svet. Zrasla sem v glasbi. Že zelo majhna sem igrala klavir in pela v zboru. Kmalu sem se navdušila za solopetje in tudi zaradi tega sem se vpisala na igralsko akademijo, da bi se naučila še odrskih veščin. Mislila sem, da bom pevka, življenje pa me je potem popeljalo v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer se je začela moja igralska kariera.

Si tudi inštruktorica joge. Se še vedno ukvarjaš s tem?

Inštruktorica pilatesa … kar nekaj let sem imela tečaje zelo zgodaj zjutraj, ob takih urah, ko v teatru še vsi spijo …(smeh) Zelo rada sem kombinirala jogo s pilatesom in najlepše je bilo, ko sem imela poleti tečaje na tržaški plaži v Barkovljah, ko se je ura telovadbe končala s skokom v morje! Zadnja leta pilates treniram sama doma, in čeprav se moram za to potruditi, skušam vedno dobiti čas, da telo z dobrimi vajami razgibam in pocrkljam.

Imaš tudi dva majhna otroka. Kako usklajuješ čas z otroki in trenutno polno zasedenost z gledališčem, turnejami, snemanji za Reko ljubezni in še čim, kar počneš?

Čas z otroki je najpomembnejši in najdragocenejši čas v mojem življenju. Artur in Joakim mi dajeta energijo, me spravljata v smeh in osrečujeta vsak moj dan. Da lahko večino svojega časa preživim z njima, se večkrat zgodi, da zelo malo spim (več dni samo po tri ure), se pač vozim v Ljubljano, učim, kuham in pospravljam ponoči. Smo pa vedno skupaj, tudi na turneje potujemo vsi skupaj, kot prava ciganska družinica. In da vse to lahko uresničujemo, gre velika zasluga mojemu možu, najboljšemu življenjskemu sopotniku, ki bi si ga lahko želela.

 Kakšna pa je sicer vloga mame?

To je najzahtevnejša vloga, ki jo bom kadarkoli imela v življenju, največji izziv. Je pa nekaj, kar doživljam zelo spontano in naravno. Od otrok in od življenja se vsak dan nekaj novega naučim, tako da vloga mame rase iz dneva v dan. In iz dneva v dan me dela bolj srečno.

Če se vrneva v šolske dni – kakšna učenka je bila Lara?

Pridna, marljiva, nasmejana, rada sem se učila, ampak sem tudi rada kakšno ušpičila … In ker sem bila vedno odlična učenka, mi je bilo to nekako dovoljeno.

Kateri predmeti so ti bili najbolj všeč in katerih nisi marala?

Zelo rada sem imela zgodovino. Ampak tudi matematika in fizika sta me očarali, toliko, da sem v določenem trenutku svoje študijske poti mislila, da bom astrofizik. Rada sem imela tudi staro grščino in latinščino, na gimnaziji sem šla celo na tekmovanje iz latinščine, Certamen Horatianum, kjer nisem zmagala, sem se pa zabavala  in se s svojimi kolegi v latinščini (!!!) pogovarjala dolgo v noč!

Si kot najstnica ušpičila kakšno neumnost?

Ja, seveda!!! Ne smem pa povedati kaj, ker moji starši bodo verjetno ta intervju brali! (smeh)

Kako si se razumela s starši? So imeli kaj težav s tabo?

Bila sem vedno zelo pridna učenka in dijakinja, tako da so mi starši puščali veliko svobode. S katero pa sem znala pametno ravnati, tako da ko sem kakšno ušpičila, je bilo to vedno v mejah sprejemljivega (mogoče sem to znala brihtno zakriti), in lahko bi rekla, da je bilo vse dobro za razvoj tega, kar sem danes!

In kakšne so bile prve ljubezni?

Ljubezen je bila vedno glavno gonilo v mojem življenju, vedno sem bila zaljubljena, včasih tudi nesrečno. Tudi pri tem vprašanju ne smem preveč povedati, ker bo intervju gotovo bral tudi moj mož! (smeh)

Kaj bi svetovala pilovcem, ki bi radi postali igralci?

Če je igra tvoja ljubezen, se ji moraš posvetiti. Vsak dan moraš nekaj narediti za to, da gojiš to ljubezen, lahko bereš dramska besedila, se naučiš kakšen monolog in ga poskusiš odigrati, lahko si ogledaš dobro predstavo in opazuješ igralce na odru in v filmih. Vsak dan moraš narediti nekaj za to, v kar verjameš. In kot za vsako stvar v življenju moraš brez zadržkov in z vso strastjo verjeti v svoje sanje!

Objavljeno v Pilu, april 2018