intervju_maj

Besedilo: Jana Zirkelbach

Petje je moja velika strast

Leo poznamo kot odlično pevko. Že dolgo časa nastopa in vedno znova nas preseneča s svojimi pričeskami in seveda z glasbo. Izkazala se je tudi kot igralka, saj je res dobro predstavljala znane pevce v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Ste vedeli, da je Lea tudi magistrirala iz flavte?

Lea, pilovcem je tvoja zmagovalna pesem, s katero nas boš zastopala na Evroviziji, zelo všeč. Povej nam, kako je nastala.

Hvala, ne! je pesem, ki sem jo napisala zelo spontano. Nisem si prizadevala nič kaj preveč, ampak sem želela le narediti korak naprej, da ne bi od zadnjega singla preteklo preveč časa.

Kaj trenutno počneš poleg priprav na Evrosong?

V marcu sem se vrnila z otoka Faial, ki spada pod Azore, kjer sem snemala razglednico, ki se bo predvajala pred mojim nastop v Lizboni. V aprilu sem imela vokalne in plesne treninge in še nekaj gostovanj po Evropi. Najprej sem svojo pesem predstavila v Izraelu, zatem pa še na Nizozemskem in v Španiji. Prav tako pa se, ko imam čas, učim tudi portugalščine … In seveda učim v svoji glasbeni šoli ter nastopam.

Že dolgo te spremljamo na festivalih zabavne glasbe. Kdaj si začela s profesionalnim petjem?

S petjem sem se poleg flavte začela ukvarjati že med šolanjem, saj je bilo petje od nekdaj moja velika strast. Svoj prvi odmevnejši pevski nastop sem imela pri devetih letih, ko sem nastopila na Prince of Venice kot zmagovalka Veselega tobogana v primorski regiji.

Kakšni so tvoji spomini na Bitko talentov, kjer so te Slovenci prvič spoznali kot odlično pevko?

Bitka talentov je bila moja prva večja pevska in televizijska izkušnja. Takrat sem bila zelo mlada (je namreč že 13 let od mojega nastopa). Vsekakor je bila to nepozabna izkušnja, ki se mi je vtisnila v spomin in mi vsekakor pomagala tudi kasneje v karieri.

Nastop na letošnjem Evrosongu ne bo tvoja prva izkušnja s tem glasbenim dogodkom. Kakšni so tvoji spomini na Evrosong?

Res je. Imam to srečo, da sem na Pesmi Evrovizije nastopila že dvakrat, kar je za pevca velik privilegij. Leta 2014 sem v Köbenhavnu pela spremljevalni vokal ob Tinkari Kovač, dve leti kasneje pa ob ManuElli v Stockholmu.

Obe izkušnji sta bili nepozabni, čeprav sta si bili med seboj zelo različni. Vesela sem tudi, da sem se lahko veliko naučila in imela priložnost, da sem videla ves proces in način dela, ki ga zahteva tako velik dogodek. Veliko mi je pomenilo tudi, da sem spoznala veliko odličnih glasbenikov. Prav zato se letošnjega Evrosonga še toliko bolj veselim.

Z glasbo si povezana tudi z igranjem flavte. Kako si se odločila za študij v tujini?

Svojo glasbeno pot sem začela že pri petih letih v glasbeni šoli Koper, nadaljevala pa na umetniški gimnaziji v Kopru. Nekako je bila logična poteza, da nadaljujem študij flavte, ki sem jo imela zelo rada, pav tako pa sem z njo dosegala tudi lepe uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pot me je potem vodila v Ženevo, saj je tam poučeval eden najboljših flavtistov na svetu, Jacques Zoon. Leta 2011 sem pod njegovim mentorstvom končala magistrski študij na Konzervatoriju za glasbo v Ženevi.

Imaš tudi šolo petja. Kako usklajuješ vse obveznosti?

Trenutno bolj težko, ker je res veliko obveznosti, ki jih prinesejo priprave na tako velik dogodek, kot je Pesem Evrovizije. Ampak ne glede na vse skušam čim več časa preživeti tudi s svojimi učenci. Z dobro organizacijo se kar da, le spanja imam v tem trenutku res premalo.😊

Si tudi mamica dveh punčk. Te je materinstvo kaj spremenilo?

Vsekakor. Začela sem se zavedati, katere so moje prioritete in da je edina stvar, ki je vredna skrbi, moja družina. Na oder grem neobremenjena, ker se zavedam, da počnem tisto, kar me osrečuje, in glasba zame ni zgolj služba. Nikomur se mi ni treba dokazovati, niti sebi niti družini. Moji hčerki namreč vesta, da obožujem petje, in najlepše je, kadar prepevata z mano pesem Hvala, ne.

Kako je družina sprejela tvojo zmago?

Moja družina me že zelo dolgo podpira na moji glasbeni poti. Ob strani so mi stali tudi takrat, ko sem doživela manjše poraze. Absolutno so bili veseli in se že veselijo tudi svoje evrovizijske izkušnje, saj me bo del družine spremljal tudi v Lizboni.

Sta me pa hčerki po zmagi na EMI in prihodu domov najprej vprašali, zakaj ni zmagala Lara Kadis, ki je bila nekaj časa moja učenka in sta zelo navezani nanjo. Čez nekaj časa pa sta me začeli spraševati, kdaj bom spet nastopala in zmagala. (smeh)

Lani si nas navduševala tudi v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Kaj ti je najbolj ostalo v spominu?

Oddaja Znan obraz ima svoj glas je bila res velika preizkušnja zame. Velik izziv, ki mi je vsekakor dal obilico televizijske kilometrine in izkušenj, za katere nisem nikoli mislila, da se lahko zgodijo. Ni se lahko vsak teden preobraziti v drug lik, ujeti njegovo bistvo in dodelati dober nastop. Ampak ko je nuja, človek naredi neverjetne stvari. (smeh) In potem se vse skupaj kar sestavi. Najbolj so mi ostale v spominu priprave na Eminema. Kar nekaj noči sem bedela in se učila kilometre dolgega besedila, ki ga je bilo treba osvojiti v le nekaj dnevih.

Katera imitatorska vloga ti je najbolj sedla?

Najbolj odmevna je bila vsekakor preobrazba v lanskega evrovizijskega zmagovalca, Salvadorja Sobrala. To je bila prva imitacija, ki sem jo imela. Soočila sem se z več izzivi hkrati. Najbolj všeč mi je bila portugalščina, ki jo obožujem, saj je zelo lep jezik. Ampak naučiti se v tednu dni besedilo in izgovarjavo, ni tako preprosto. Potem se moraš čim bolj približati barvi glasu in načinu Salvadorjevega petja, ki je precej specifičen. Ko vse to vsaj nekako združiš, pa te čakajo še njegovo gibanje in geste …

Ampak na koncu sem zares zelo vesela, da sem dobila to priložnost in »oddelala« nastop po svojih pričakovanjih. Nepričakovano pa je potem sledil odziv Portugalcev, ki so videli posnetek. Še vedno mi pošiljajo sporočila, kako všeč jim je bila moja imitacija. S tem je bil poplačan ves trud, ki sem ga vložila v lik.

Rada tudi eksperimentiraš s svojim videzom, zlasti s pričesko. Ti kdo pri tem svetuje ali so to tvoje kreacije?

Moja pričeska je odraz mojega trenutnega navdiha in počutja. Je moj zaščitni znak, saj se  tako dobro počutim. Ko se ne bom več, pa jo bom spremenila.

Tudi tvoj partner je v glasbenih vodah. Sta deklici že pokazali kakšen pevski talent?

Obe prepevata in obiskujeta mojo šolo, vendar ju ne poučujem jaz. Obožujeta oder in zanju je nastopanje tako naravno kot zame.

Če se vrneva v šolske dni – kakšna učenka je bila Lea?

Lea je klepetala do onemoglosti, bila je živahne narave. Hkrati pa zelo pridna učenka in vsa leta odličnjakinja. Kdo bi si mislil. 🙂

Kateri predmeti so ti bili najbolj všeč in katerih nisi marala?

Nisem marala naravoslovnih predmetov. Seveda so mi najbolj ležali glasba, likovna umetnost ter športna vzgoja. 🙂

Si kot najstnica ušpičila kakšno neumnost?

Uff, veliko neumnosti. Rada sem se družila s fanti in velikokrat smo ponagajali vrstnikom. Pa tudi učiteljem sem kakšno ušpičila.

Kako si se razumela s starši? So imeli kaj težav s tabo?

Načeloma super. Bala sem se le tistih trenutkov, kadar se je mama vračala z govorilnih ur. Takrat sem vedela, da se bo jezila, ker preveč klepetam in se me ne da umiriti. Sicer pa baje nisem bila problematična.

In kakšne so bile prve ljubezni?

Velike. Zelo se jih spomnim. Prva večja je bila pri dvanajstih letih in trajala je zelo dolgo.

Se morda spomniš Pila? Če se, kaj si najraje prebirala?

Ja, Pil sem tudi sama redno prebirala. Všeč so mi bili posterji.

Objavljeno v Pilu, maj 2018