tacke_maj18

Besedilo: Marina Dermastia

Ob naših večkratnih potepanjih po srednjeameriški državi Kostariki smo nekajkrat v mehkem blatu opazili sledi tapirjev, a živali nismo v živo nikoli videli. Letošnji obisk narodnega parka Corcovado, kjer je biološka raznovrstnost na našem planetu med največjimi, se je uspešno končal s srečanjem s to nenavadno živaljo.

Nespremenjeni že desetine milijonov let

Tapirji so na planetu že milijone let in so se v tem času le zelo malo spremenili. Čeprav na prvi pogled spominjajo na prašiče ali mravljinčarje, so ti lihoprsti kopitarji sorodniki konj, oslov, zeber in nosorogov.

Včasih so živeli po vsem svetu, razen na Antarktiki, danes pa jih najdemo le še na nekaj mestih v Srednji in Južni Ameriki in v Jugovzhodni Aziji.

Kot velika hruška

Tapirji imajo od 200 do 300 kilogramov težko telo, ki je spredaj ozko, v zadnjem delu pa se razširi. Imajo kratko dlako od rdečkasto-rjave do sive ali skoraj črne barve. Izjemi sta malajski tapir, ki je belo-črn, in gorski tapir, ki ima daljšo volnato dlako. Vsi imajo ovalne uhlje z belimi konicami, kratek rep in razširjene prste.

Njihov kratki rilec sta v resnici podaljšana nos in zgornja ustnica. Rilec je iz mehkega tkiva brez kosti in je izjemno gibljiv v vseh smereh. Velikost rilca je odvisna od vrste – najdaljše imajo malajski tapirji, najkrajše pa brazilski.

Z rilcem ti miroljubni rastlinojedi zgrabijo veje in z njih osmukajo liste ali odtrgajo sočne plodove. Jedo veliko, tudi do 40 kilogramov na dan. Navadno se hranijo ponoči, vroče dneve pa preživijo skriti v hladni gozdni senci.

Tapirji imajo rjave in motne oči. Slab vid jim nadomeščata izostren sluh in voh. Pri iskanju hrane se premikajo po ustaljenih poteh. Na njih v svojih iztrebkih puščajo tudi semena rastlin, ki so jih pojedli. S tem zelo dobro pomagajo rastlinam, da se razširjajo na nova območja.

Voda je tapirjev drugi dom

Čeprav tega zaradi njihovega zajetnega telesa ne bi pričakovali, so tapirji izvrstni plavalci. Da pridejo do podvodnega rastlinja, se celo potapljajo. Radi se valjajo v mehkem blatu, s čimer si odstranjujejo nadležne klope. Pod vodo zdržijo več minut. V vodo se skrijejo tudi, ko so prestrašeni. Takrat dihajo skozi rilec, ki moli nad površino, kot skozi dihalko za potapljanje.

Tapirka je zelo skrbna mama

Samica tapirja je breja več kot eno leto, preden povrže praviloma enega mladiča. Mladič sesa pri mami več mesecev. Čeprav je popolnoma odrasel pri 18 mesecih, zanj mama skrbi še kar nekaj časa.

Vse vrste tapirjev so ogrožene

Tapirje lovijo tako jaguarji, krokodili kot tigri, a njihov največji sovražnik smo ljudje. Lovimo jih za kožo in meso; prav tako pa uničujemo njihovo naravno okolje s sekanjem gozdov za poljedelstvo.

Objavljeno v Pilu, maj 2018