tiinjaz_maj

Besedilo: Nika Susman

Kako velik problem je kajenje? Kar velik. V Sloveniji vsak dan kadi za 64 razredov petnajstletnikov, veliko jih prvo cigareto pokadi že pri enajstih letih ali celo še prej. Redno pa kadi vsak šesti mladostnik, star od 15 do 19 let. Zasvojenost z nikotinom je ena najpogostejših in najtrdovratnejših zasvojenosti.

Dobra novica je, da je kadilcev zaradi stroge zakonodaje na splošno vse manj, pravzaprav je večina Slovencev nekadilcev. Slaba pa, da je med mladimi kajenje vseeno dokaj razširjeno, saj 64 razredov plus drugi, ki niso petnajstletniki, pač ni malo, kajne? Mlajši ko začnete, večja je verjetnost, da kadilci tudi ostanete. Zato je ravno v vaših letih pomembno, da se zavedate, da s cigareti ni šale. Vaša mlada pljuča namreč niso odporna proti vsej nesnagi in se ne »pozdravijo« pet minut po pokajenem čiku. Telo začne čutiti posledice kajenja že od prvega dne naprej, in tudi če sprememb na zunaj ne opazite, se snovi, ki jih vztrajno vdihavate, v vas kopičijo in vam čez čas – kot pravi naša dvanajstletna Zasvojenka – »orng  zatežijo lajf«.

Odvisnik? Jaz že ne!

Če zase praviš, da le občasno puhaš in bi se cigaretam brez problema odpovedal, obenem pa ne zmoreš dneva brez čikpavze, si žal odvisnik. Ah, to je pa ja pretežka beseda! Odvisniki so tisti, ki se šopajo s heroinom in se jim že na zunaj vidi, da imajo hude probleme. No, v resnici te nikotin (snov v tobačnih izdelkih) lahko zasvoji že po nekaj pokajenih cigaretah in jap, zasvoji te podobno močno kot heroin. Zasvojenost pa ni lahka reč, saj tvoje telo potem »zahteva« nikotin, in če ga ne dobi, se kmalu pojavijo znaki zasvojenosti: močna želja po kajenju, tesnoba, slabša koncentracija, nespečnost in razdražljivost. Potem je težko nehati, tudi če si močno želiš in čeprav veš, da ti škodi.

Zakajeni možgani

Cigaretni dim pripotuje od pljuč do možganov v pičlih osmih sekundah. Ker se vaši možgani še razvijajo, nikotin zanje res ni dobra »hrana«. Med odraščanjem se možgani namreč preoblikujejo veliko bolj intenzivno kot v obdobju odraslosti. Zato ste se najstniki sposobni izjemno hitro naučiti specifičnih znanj, po drugi strani pa na vaše možgane hitreje vplivajo škodljive stvari, npr. droge, nikotin in/ali alkohol. In vse to ima lahko za vas dolgotrajne posledice. Zaradi kajenja so lahko, na primer, ogrožene vaše miselne sposobnosti.

Tihi ubijalec

Nikotin pa ne vpliva le na možgane, temveč prizadene celotno telo. Vsako leto zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre skoraj 3600 prebivalcev Slovenije ali skoraj 10 vsak dan, letno pa več, kot jih umre zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj. Ne samo, da se cigaretni vonj zažre v obleke in lase, da imaš značilni kadilski zadah ter razdražene grlo in oči, tudi tvoje telo ni več tako fit, kot je bilo pred kajenjem. Pospešeno se ti stara koža, sčasoma začneš kašljati sluz in si morda pridelaš še kakšno astmo.
Veš, kaj vdihavaš?

V tobačnem dimu je več kot 7000 kemičnih snovi, med njimi jih je na stotine strupenih in veliko rakotvornih. Naštejmo jih le nekaj: aceton (odstranjevalec laka), amoniak (WC-čistilo), arzen (strup za podgane), ogljikov monoksid (avtomobilski izpušni plini), DDT (insekticid), cianovodik (strupen plin, ki so ga uprabljali med drugo svetovno vojno), metan (smetiščni plin), naftalin (sredstvo proti moljem), nitrobenzen (dodatek bencinu), metanol (raketno gorivo) … Uf, bo dovolj? Veš, da je nikotin v visoki koncentraciji celo smrten? Že ena kapljica čistega nikotina ubije odraslega človeka!

Tarče tobačne industrije

Raziskave kažejo, da mlade barvni logotipi znamk cigaret, lične škatlice pa tudi kajenje v filmih in v oglasih privlačijo bolj kot odrasle. Zato tobačna industrija prav vam namenja veliko pozornosti. Vi ste namreč potencialni novi kupci in na vas slonijo njihovi dobički v prihodnosti. Razen, če se uprete. In razlogov za prenehanje je res veliko!

Kako nehati?

Morda ste začeli kaditi, ker se vam je to zdelo blazno kul in »odraslo«. Nekateri začnejo, ker so nervozni in s cigareto zaposlijo roke, drugi iz uporništva ali želje po pripadnosti in dokazovanju. Nekateri prisegajo na elektronske cigarete ali vodne pipe, vendar tudi te škodijo zdravju. Gotovo vas je kar nekaj, ki jim kajenje ni okej. Radi bi nehali, ampak ne veste, kako. Žal je tako, da skoraj nikomur ne uspe v prvo. Večina kadilcev večkrat poskusi opustiti kajenje, preden jim dokončno uspe. Ampak čeprav je težko, ni nemogoče. Pomembno je, da vztrajate in prebrodite tistih nekaj najhujših dni. In potem spet. In spet. Če bi obstajal recept, kako prenehati, kajenje najbrž ne bi bilo tak problem. Zato vsak kadilec išče svojo pot – nekateri v krizi grizljajo korenčke, drugi takrat delajo počepe, tretji opustijo vse razvade, ki jih spomnijo na kajenje (kava, čaj …), spet drugi prisegajo na hipnoze ali čudežne knjige, ki jih bodo odrešile. Zaupaj se staršem ali drugim odraslim, ki jim zaupaš. Pomagajo ti lahko v lokalnem zdravstvenem domu ali v šolski svetovalni službi, za informacije pa lahko pokličeš tudi na telefonsko številko, izpisano na zavojčku cigaret. Ampak od vsega sta najpomembnejša odločitev in vztrajanje pri nekajenju, tudi ko je najtežje. Kdo bo nadzoroval tvoje življenje – ti ali cigareta?

 
Med mladostniki kroži kar nekaj mitov o kajenju. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so vse ovrgli. Publikacijo najdeš na naslovu: http://www.nijz.si/sl/publikacije/miti-o-kajenju-0.

Objavljeno v Pilu, maj 2018