justi_september18

Draga tetka Justi!

Verjetno mi ni treba posebej poudarjati, kako dobra teta si in da si najboljša na tem svetu. Prosim te za pomoč, saj res potrebujem nekoga, ki bo jasno videl celo situacijo. Problem je v tem, da sem imela to šolsko leto tri predmete zaključene 3. Zaradi tega sem že večino noči prejokala, saj me skrbi sprejem na gimnazijo, rada bi šla namreč na Šentvid. Mami je izvedela za te ocene in mi govori, da me ne bodo nikamor sprejeli, da jo je sram zame, da bom mogla it na pekarsko oziroma frizersko, ker iz mojega življenja drugače ne bo nič. Del mene ji noče verjeti, ampak me popada panika. Zbila mi je samopodobo in vse upanje, ki sem ga še imela. Vse ostale ocene imam štiri in nekaj petk. Lansko leto sem bila odlična. Sem v osmem razredu. Mi lahko, prosim, pomagaš s kakšnim nasvetom?

Lep pozdrav

Zaskrbljenka, 14 let

Ljuba Zaskrbljenka!

Prvi nasvet. Pred tabo je deveti razred in vse se da popraviti, samo če si trdno odločena, da boš uresničila svoj cilj in šla na želeno gimnazijo. Malce boš stisnila zobe, kakšno uro zvečer podaljšala sedenje ob učbeniku, se poskušala učiti skupaj s katero od sošolk, povprašala učitelje, naj ti svetujejo in pomagajo, in sigurno bo kakšna trojka manj. Sicer pa, če bi poslušala poštarja Gezo, bi izvedela, da je trojka »kraljevska ocena, kajti za petko zna bog, za štiri učitelj, potem pa smo že mi, navadni smrtniki,  na vrsti. Priznam, trojka je pogostokrat obiskala moje ime v redovalnici in tudi v spričevalu, tako v osnovni šoli kot potem v gimnaziji, pa sem uspešno doštudirala, se zaposlila in, ne boš verjela, pririnila do pokoja.  Da pa bi ti rada imela boljše ocene, pa te povsem razumem. A bodo prišle, boš videla. Jok pa trojk ne bo spremenil v štirke. Drugi nasvet: tudi druge gimnazije, za katere potrebuješ kakšno točko manj, niso nič slabše od šentviške ali katere druge razvpite in »slavne«. Gledala sem rezultate letošnje mature in v resnici še enkrat dobila potrditev, da je res tako. Res so nekatere nekoliko boljše, ampak ne pozabimo, da v te, kot je denimo bežigrajska, pridejo res sami odličnjaki, potem pa res ni težko po štirih letih imeti tudi nekoliko več zlatih maturantov. Ne bom pozabila vnukinje Anje, ki ji je za las zmanjkalo, da bi šla na eno gimnazijo, in je potem šla na drugo. Nikoli ji ni bilo žal – krasni sošolci, odlični prfoksi, veliko obšolskih dejavnosti, manj prerivanja in komolčenja, manj zavisti, več solidarnosti, skratka, imela se je neizmerno fajn. Potem pa je na študiju ugotovila, da njeno znanje sploh ne zaostaja za znanjem onih, ki so prišli iz tistih »slavnih« gimnazij. Pravzaprav me sploh ne skrbi toliko, da ne boš prišla na tisto gimnazijo, ki so jo želiš, torej na šentviško. Če sem se jaz naučila smučati vsaj toliko, da ne treščim ravno v vsako smreko na hribu, in biti vratarka, ko naš blok igra nogomet proti sosednjemu, potem tudi tvoj vpis na to gimnazijo ne bo prezahtevna naloga. Bolj me skrbi, če sem iskrena, me še bolj jezi, da se je mama, namesto da bi te podprla in ti pomagala, res potrudila zbiti tvojo samozavest in te daje v nič. Lahko razumem, da ji ni vseeno, kako je s tvojimi ocenami in kakšna bo tvoja nadaljnja šolska pot. Lahko razumem, da ti želi vse najboljše v življenju pri doseganju ciljev, pri uresničevanju želja glede poklica. Ampak je pa res izbrala najslabši način oziroma pot. Ne bom pozabila, kako sem bila razočarana, žalostna in jezna, ko sem se pred leti lotila obdelave nekega zapuščenega zelenjavnega vrtička. Mestna gospa, ki v življenju nikoli ni kaj prida rila po zemlji. Izplen je bil – veliko plevela in dva korenčka. Moja prijatelja, poštar Geza in sosed Milivoj, upokojeni profesor, pa tudi vnukinja Anja in prijateljica Zorka bi mi lahko rekli: Ja, Justi, kaj pa si počela, iz tebe nikoli ne bo vrtnarica, pa kje si imela glavo, ko si kot krtek rila po zemlji in sejala in zalivala, le kaj si počela … Nak, vsi so rekli, Justi, ne daj se, ne odnehaj, potrudi se spomladi znova, pomagali ti bomo … Tako so se odzvali prijatelji in najmanj to bi pričakovala od tvoje mame. Torej, ker ne verjamem, da je mama v bistvu tako zlobna, in je bilo tisto oštevanje verjetno njena trenutna napačna reakcija na slabše ocene, zaradi katere ji je morda že žal, bo potreben pogovor. Odkrit, resen. Nič ni izgubljenega. Prosi jo, naj te podpre in pomaga, če bo treba, naj kakšno uro posedeti s teboj ob učbeniku in obema bo lažje. Sicer pa je pred teboj, no ja, pred obema, še vse leto, v katerem se da ne samo marsikaj, ampak vse(!) popraviti. Postopoma,  s tvojo zavzetostjo in nekaj njene pomoči boš nabrala dovolj točk za želeno gimnazijo. V to sem prepričana, ampak v to mora biti prepričana tudi mama. Sicer pa, naj mi ne zamerijo tvoja in vse preostale mame in očetje, ki od svoje mularije pričakujejo samo vse najboljše, to pa moram povedati. Ali mi lahko, prosim, pojasnijo, kaj pa je narobe s poklici, kot so pek, frizerka, zidar, smetar, s katerimi starši grozijo svojim otrokom, če se ne bodo pridno učili v šoli? Da ne bo pomote, imaš vso mojo podporo, da greš na gimnazijo, da greš prav na tisto gimnazijo, ki si jo želiš, in da  študiraš, kar si želiš, in delaš, kar ti bo v veselje, ampak nobena tragedija ni, če ne boš jedrska fizičarka, ampak boš vzgojiteljica v vrtcu, uspešna medicinska sestra ali uspešna kmetovalka. Tako pač jaz mislim in vem, da pri tem nisem čisto osamljena. Važno je, da to, kar počneš, počneš z veseljem.

**

Draga teta Justi! Res si super! Vedno priskočiš na pomoč, ko jo kdo potrebuje. Jaz imam ogromen problem, res je velik. A vendar se ti bo zdela to tabu tema in ne vem, če boš na to odgovorila, vendar se lahko zaenkrat obrnem le nate. Sem punca in velikokrat razmišljam, kako bi bilo, če bi jaz imela punco. Kako naj odkrijem, ali je to res to, da me zanimajo punce? Ali je to le kriza najstniških let?

Hvala za odgovor, res upam, da odgovoriš, ker sem obupana!!

Pikicapokica3, 16 let

Čavči, Pikicapokica!

Kdo smo, kaj smo, kakšni smo, kam gremo … Vprašanja, s katerimi se človeštvo ukvarja od svojega, dobro, ne bom rekla obstoja, a vsaj zavedanja svoje psihe, različnosti, značajskih lastnosti in kar je še podobnega. To pa je kar nekaj tisočletij. In mnoga vprašanja o nas samih so še brez  odgovora ali z delnimi odgovori in nam še vedno kravžljajo možgane. No, boš rekla, tetka Justi je ob koncu poletja zaplavala v filozofske vode. Pa še delno boš imela prav. Ampak še bolj zanimivo je, da sem o teh vprašanjih, ki jih je v resnici spodbudilo tvoje pismo, razmišljala sede ob glasno šumeči Iški v Iškem Vintgarju, z nogami v bistri, hladni vodi in za čuda čisto sama, kar je v tem naravnem biseru res redkost. Takšno okolje pa je kot za nalašč za globoke misli, a ne? V začetku naj ti povem, da te teme, torej (isto)spolnost oziroma homoseksualnost,  zunajzakonske zveze, seks med mladoletniki in spolnost sploh, že nekaj časa niso več takšen tabu, kot so bile samo 15 ali 20 let nazaj. Dobro, še vedno mnogi že ob omenjanju teh zadev zardevajo, obračajo pogled vstran in se delajo, da niso slišali, zavračajo pogovor o tem, se zgražajo in kričijo fuj in fej, ampak manj jih je kot prej. Sodijo pa v tisto skupino, ki ne mara drugačnih, ki ne mara manjšin, in znajo biti zoprni, neuvidevni in nespoštljivi. Zato pa imamo takšne, sicer težko razumljive sovražne reakcije na, denimo, arabsko plavalko v bazenu, ki je oblečena v kopalke, ki zakrivajo celo telo, in tudi grobe reakcije na to, da se dve dekleti ali dva fanta držita za roko. To ti pravim zato, da sicer ob večji strpnosti kot nekoč ne boš presenečena, če boš doživela grobe in nesramne odzive na prizore, ko dva istega spola ne skrivata, da se imata rada. Ta uvod, nastal ob šumenju rečice  v Iškem Vintgarju, je bil nujno potreben, da boš nekako lažje razumela to, kar bi ti rada povedala naprej. Ali si in še boš čustveno oziroma spolno bolj naklonjena istemu spolu, torej dekletom, je še prezgodaj reči. To je tisto, kar sem omenjala na začetku. Najstništvo je polno iskanj in to velja tudi za spolnost. Zato to ni nobena kriza najstniških let, ampak zgolj obdobje v razvoju, odraščanju in spoznavanju samega sebe. Šele čez nekaj let se bova lahko pogovarjali, ali je šlo zgolj za tavanje in za iskanje sebe v tem svetu ali za že za povsem opredeljeno stališče. Kako bi bilo, če bi imela punco? Ne vem, kako bi bilo. Razen morda kakšne nevšečnosti, ki bi ti jo lahko uprizoril kakšen bedak, verjetno ne bi bilo nobene razlike, kot če bi imela fanta. Imeli bi se radi. In to je najbolj pomembno. Pika. Konec zgodbe. Toda sprašuješ, kako naj to ugotoviš. Verjetno misliš, kako veš, kam pes taco moli, oziroma ali te spolno in čustveno bolj privlačijo dekleta. Nič drugače, kot ugotavljaš, ali te privlači neki sošolec, sosed iz bloka, prijatelj, ki si ga spoznala na morju. Torej: ko ga (jo) zagledaš, se ti ustavi dih, oči zasolzijo, ne moreš prenehati misliti nanj (nanjo), rada bi bila nenehno v njegovi (njeni) družbi, napišeš mu (ji) stotine nepomembnih SMS-ov, v vsakem kamnu na plaži in skali v gorah, mimo katere greš, vidiš njegov (njen) obraz, nenehno te skrbi, da ne pozabiš na njegov (njen) rojstni dan, in vsak dan brez njegove (njene) družbe se ti zdi vržen vstran. Preprosto, kajne. A, kot sem dejala – ne boj se svojih čustev, verjemi mi, da te bodo pravilno usmerjala in pravilno prepoznala naklonjenost, njegovo ali njeno, saj je vseeno, toda o tem, kdo te dejansko privlači,  se bova pogovarjali čez leto ali dve. Velja?

**

Hey!

Si res najboljša tetka in verjamem, da mi lahko pomagaš!

Zgodilo se je na začetku šolskega leta. Bila sem zaljubljena v fanta, ki ima res najlepšo postavo in je nasploh najlepši. Veliko punc je bilo zaljubljenih v njega. On pa je izbral MENE in me vprašal, če bi bila njegova punca. Bila sem največja srečnica in sem absolutno rekla JA. Par sva bila natanko 98 dni (kratko obdobje, na moj rojstni dan bi bilo 100), ko si je moja sošolka izmislila grdo laž (da sem ga prevarala) in mu jo povedala. Na žalost ji je verjel in me pustil (1 dan pred valentinovim). Bila sem zelooo žalostna. Razmišljala sem tudi o samomoru. Poleg vsega pa je najslabše to, da mi še dan danes zameri. Blokiral me je na vseh socialnih omrežjih, celo v imeniku. Sedaj je še slabše. Sploh se ne pogovarjava več. Za piko na i pa ima še punco. In to mojo Bff. Ko mi je po 2 mesecih prijateljica to povedala, sem bila tako potrta, da so doma mislili, da sem bolna, in me hoteli peljati k zdravniku. Nekaj časa pa sem potrebovala, da ga pozabim. Sedaj pa v meni spet nek tihi glas pravi njegovo ime in mi je ponovno tako noro všeč, da si življenja brez njega ne predstavljam več!!! Če pa bi Bff to povedala, bi mi zamerila. Ona dva sta srečna skupaj, jaz pa to žalostno gledam. Porušil se mi bo svet … Ona je moja Bff in je nočem prizadeti, on pa moj bivši fant,  v katerega sem spet NORO, ampak res NOROOO ZALJUBLJENA!!!!!Tetka, kaj naj storim? Res nimam idej, ker me to pesti že nekaj časa, in če mi ne bo kdo pomagal … Tetka Justi, prosim, odgovori mi in objavi v Pilu, saj res ne vem, kako se rešiti iz te situacije. Res si najboljša tetka in tvojo rubriko vedno preberem. Vedno sem hotela, da objaviš moj primer, vendar nikoli nisem imela težav. Sedaj ko pa jih imam, mi prosim pomagaj in objavi v Pilu. Verjamem vate!!!:)

Zmedenka, 12 let

Čavči, Zmedenka!

Da bi pri dvanajstih, ko si šele začela živeti in si pila šele iz prvega izvira ljubezni, prenehala verjeti v  življenje in vse tiste čudovite (pa tudi žalostne, seveda) trenutke, ki še pridejo, je res malo preveč.  Mladi mož, ta lepotec, Adonis, bi rekla glede na tvoj opis, je naredil sila podlo, pritlehno stvar, v bistvu te je ponižal in užalil, ti pa zdaj sediš doma, objokuješ svojo žalostno usodo in misliš, da bo, če ne danes pa jutri, prav gotovo konec sveta. Da sva si takoj na začetku na jasnem, ljuba moja. Tipček si po samo stotih dneh »zaljubljenosti« privošči, da kot sveto resnico sprejme neumnost (da si ga prevarala) tvoje prijateljice in te zaradi tega pusti, ti pa ga ne moreš in ne moreš preboleti. Čakaj malo! Si vsaj za trenutek pomislila, kakšen značaj ima takšna oseba, da verjame navadnim uličnim čvekom in ne tebi, v katero naj bi bil bojda zaljubljen? Vsaj nekaj v tem smislu je govoril in se, domnevam, celo nekaj časa tako obnašal; kot zaljubljenec. Potem pa kar naenkrat: bum, tresk. Tam neka čvekulja kvasi neumnosti, on pa pobere šila in kopita, po možnosti užaljen, si predstavljaš, on užaljen(!?), tebi pa nič ni jasno; hoče ti srce počiti in se počutiš, kot da bi res bila kaj kriva. Ne, to pa tako ne gre. Jaz pravim, in izkušnje mi dajejo prav: še dobro, da je šel. Ta dečko nima ne ponosa, ne morale, ne poguma, da bi ti naravnost povedal, da noče biti več s teboj, in se je oprijel »odrešilne bilke«, čveka o tvoji nezvestobi, da bi s čim manj praskami pobegnil. In s takšnim naj bi ti preživela velik del svoje mladosti? Če mene vprašaš, si veliko več vredna in si zaslužiš nekoga, ki je pošten, iskren in pogumen. Pa tudi ne bi preveč zavidala tej njegovi novi izbranki. Morda se motim, in lepo prosim, da ne bo pomote, tudi ne želim, ampak ta njuna sreča bo kratke sape, kajti fant bo tudi pri njej našel kakšen bedast izgovor, da jo pusti. In potem boš ti morala tolažiti svojo bff. Kot bi dejal poštar Geza, za fantom (punco) tako kot za avtobusom, ki nam uide, ni vredno jokati, kajti vedno pride naslednji. Dobro, malo ti mora biti žal, saj ti je bil všeč, čutila si nekaj do njega, imela si upe in sanje, ampak če te nekdo tako grdo pusti, potem je škoda velikih solza in besed. Pa da sva si na jasnem. Nimam nič proti, da nekdo nekoga pusti, da se dva razideta. Pač čez nekaj časa eden ali celo oba ugotovita, da je ljubezni zmanjkalo, da je, kot bi dejal Geza »apšlesala« (se je zlizala, izgubila barvo), in da bi bilo vztrajanje drug ob drugem  eno samo mučenje. Ampak, ljubčki moji, to je treba, mislim, ta razhod, narediti dostojno, pošteno, odkrito in spoštljivo do drugega partnerja. To velja tudi zate, kajti premlada si še, da ne bi imela veliko novih zvez, in v kateri med njimi se ti mimogrede lahko zgodi, da boš ti tista, ki bo morala reči, hvala, bilo je lepo, imela sva se fajn, a pač ne gre več in pojdiva vsak svojo pot. Potem pa bo prišel »ta pravi«. Obljubim, da bo prišel tak, ki ne bo verjel že prvemu namigu ali čveku, da si ti nekaj naredila, kar mu ne bo všeč, ampak bo najprej vprašal tebe in ti verjel, ker te bo imel zares rad.

Objavljeno v Pilu, september 2018