tacke_september18

Besedilo: Marina Dermastia

Saj veste, da ima že skoraj vse na tem svetu svoj svetovni dan. Tako je vsako četrto soboto ali nedeljo v septembru mednarodni dan kuncev. To letno praznovanje dolgouhih in kratkorepih sesalcev ne vključuje le na milijone domačih ljubljenčkov, temveč tudi poudarja skrb za te živali, ki jih vključujemo v medicinske in kozmetične raziskave, lov, gojenje za kožuhe in seveda prehrano.

Kunec ni zajec

V vsakdanjem življenju kuncem velikokrat rečemo zajčki, a v biološkem smislu sta to dve različni skupini živali. Seveda pa sta v bližnjem sorodstvu in ju uvrščamo v isto družino. Razlikujeta se v nekaj pomembnih podrobnostih. Že na prvi pogled so kunci manjši, s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami. Medtem ko se kunci skotijo goli in slepi in potrebujejo skrbno mamo, so na novo skoteni zajci podobni odraslim, imajo dlako in se že premikajo. Večinoma kunci živijo v večjih skupinah v podzemnih brlogih, zajci pa so bolj samotarski in si gradijo preprosta gnezda na površini. In še ena razlika: zajcev nam ni uspelo udomačiti, medtem ko udomačeni potomci evropskega kunca že zelo dolgo živijo z nami oziroma kot pravi znana otroška pesmica – s kravico stanuješ, v hlevu poskakuješ.

Dolgouhci

Divji kunci imajo v povprečju uhlje dolge do 10 cm, in to ne brez razloga. Usklajeno delovanje mišic v zunanjem, srednjem in notranjem ušesu jim pomaga pri zaznavanju plenilcev in vzdrževanju ravnotežja, ko pred plenilci bežijo. V uhljih imajo izjemno veliko žil, ki jim pomagajo pri vzdrževanju telesne temperature, celo v zelo izjemnih okoliščinah. Njihova telesna temperatura mora biti 21 °C. Če se zviša ali zniža, kunci spremenijo dotok krvi v ušesa in s tem ponovno vzpostavijo pravilno temperaturo. Kadar jim je zares vroče, izločajo znoj skozi blazinice na tačkah.

Zapriseženi vegetarijanci

Kunci so rastlinojedi. Jedo travo, deteljo, travniške cvetlice in poljščine. Kunci občasno jedo tudi svoje lastne kakce. Najbolj so aktivni zgodaj zjutraj in zvečer, hranijo pa se ob mraku. Kunec ima 28 zob, ki nikoli ne nehajo rasti. V risankah pogosto vidimo kunce s korenčkom, a v naravi si bodo za obrok raje izbrali travo ali listje.

Od nekdaj so kunci simbol plodnosti

Samice kuncev imajo prvič mladiče, ko so stare eno leto. Nato imajo 2–3 zarode na leto s skupno do 25 mladiči. Mladiči ostanejo z mamo dva tedna. V tem kratkem času postanejo dovolj samostojni, da lahko skrbijo sami zase. V divjini kunci živijo do deset let, udomačeni pa tudi do 16.

Usoda udomačenih kuncev v življenju ljudi

Udomačene kunce so že v antičnem Rimu gojili za prehrano. Od takrat smo vzgojili številne pasme kuncev, katerih življenja pa so zelo različna – od domačih ljubljenčkov do vzgoje za raziskave, meso ali kožuh. Predvsem pasme, ki jih gojimo za prehrano, so lahko kar orjaške. Kunčji kožuh je cenjen zaradi svilnate mehkobe, glede na pasmo pa se razlikuje po barvi, vzorcih in dolžini dlake. Znani so kunci angora, ki smo jih vzgojili zaradi dolge svilnate bele dlake, ki jo predemo v volno angora.

Kot sesalci, ki se zelo hitro množijo, so konci že dolgo vključeni v biomedicinske raziskave. Kunci zbolevajo za številnimi boleznimi, ki so podobne našim – npr. bolezni srca in ožilja, rak, AIDS, bolezni oči, sladkorna bolezen. Prav zato so postali primeren model za raziskave teh bolezni. Na kuncih smo preizkusili prve laserje v kirurških posegih. Ena prvih cepiv so bila pripravljena v kuncih in še danes jih uporabljamo kot »tovarne« za proizvodnjo različnih protiteles. Na kuncih testiramo različne nove kozmetične proizvode, čistila in podobno. Veliko teh raziskav je za kunce zelo bolečih in jim povzroča tudi psihične bolečine. Vedno bolj se zavedamo, da je to nedopustno. Zaradi tega se pravila, kako ravnati z laboratorijskimi živalmi, vsako leto spreminjajo in postajajo vedno strožja.

Objavljeno v Pilu, september 2018