intervju_oktober18

Besedilo: Jana Zirkelbach

Jasna je nov obraz v oddaji Male sive celice, čeprav se je morda spomnite tudi že iz Infodroma. Zanimivo sogovornico, ki počne še vse kaj drugega, kot je delo na televiziji, smo tokrat prosili za pogovor.

Jasna, naši pilovci te poznajo predvsem iz Malih sivih celic, ki pa niso tvoja prva otroška oddaja, pri kateri sodeluješ. Kako se je začela tvoja televizijska pot?

Res je. Moja televizijska pot se je začela pred šestimi leti, ko je bila avdicija za oddajo Infodrom. Bila sem sprejeta in sem pri oddaji več let sodelovala kot novinarka. Sčasoma sem se povezala še z drugimi oddajami na mladinskem programu, kjer sem delovala kot novinarka in scenaristka pri oddajah V svojem ritmu, Osvežilna fronta in Male sive celice.

Kaj je tvoje delo v oddaji Male sive celice?

Moje delo je izvajanje eksperimentov v oddaji in pripravljanje kratkih animiranih prispevkov, ki predstavljajo odgovore na vprašanje v oddaji. Poleg tega ustvarjam tudi vsebine na našem Instagram profilu @malesivecelice, kjer dokumentiramo razne dogodivščine iz zakulisja snemanja oddaj.

Kakšno pa je sodelovanje z Nikom? Se dobro razumeta?

 Z Nikom neposredno sicer ne sodelujeva, a ker ima že ogromno izkušenj z nastopanjem, tudi z eksperimenti in ustvarjanjem na družbenih omrežjih, ga včasih povprašam za kakšen nasvet. Razumeva se super, čeprav me je premagal v zadnji oddaji naše lanske sezone v namiznem tenisu! J Malo se hecam, zelo sem vesela, da oddajo Male sive celice sestavlja pozitiven in ustvarjalen tim.

Po poklicu si novinarka in kulturologinja. Kdaj si se odločila za delo novinarke?

Za delo novinarke sem se odločila nekje proti koncu srednje šole. Zelo rada sem pisala, brala, nastopala, poleg tega pa še nisem točno vedela, kaj me zanima. Zdelo se mi je, da imam s to izbiro odprte široke možnosti, kar se je izkazalo za resnično. Na koncu četrtega letnika se mi je ponudila priložnost na lokalni televiziji in že takrat sem vedela, da je to moj najljubši medij. Ko sem »slučajno« pristala na otroškem in mladinskem programu, pa sem ugotovila, da obožujem delo z otroki in mladimi. Že kot otrok sem imela zelo rada mlajše otroke od sebe. Ko se družim z njimi, imam občutek, da je moj pogled na življenje lahko še vedno tako svež, zvedav in neobremenjen, kot je bil takrat, ko sem bila sama toliko stara.

Kakšna smrklja si bila? Pridna in ubogljiva ali si špičila lumparije? Bila sem pridna v šoli,  kar pa me nikakor ni ustavljalo pri lumparijah. Ko je bilo za šolo poskrbljeno, sva s prijateljico skoraj vsako popoldne šli na rolerje in na bližnje igrišče, kjer nikoli ni bilo dolgčas. J

Katere so bile tvoje pubertetniške finte? Kaj bi na to vprašanje odgovorili tvoji starši?

Prehitro sem hotela vse izkusiti, videti in povsod biti. Vedno se mi je zdelo, da nekaj zamujam. In zato sem bila pripravljena »težiti« z goro argumentov, zakaj je smiselno, da me nekam pustijo ali nekaj dovolijo. Mislim, da bi starši povedali ravno to.

Kateri predmeti so ti bili v osnovni in srednji šoli najbolj všeč? Oboževala sem slovenščino, zgodovino, jezike, glasbo in likovno vzgojo. V srednji šoli tudi psihologijo in sociologijo.

Kako si se torej navadila na eksperimente glede na to, da so naravoslovni?

Jaz sem seveda bolj družboslovec, ampak zanimivost je v tem, da za naše eksperimente to sploh ni važno. Vedno ko jih pripravljamo in sestavljamo, se čudim in zabavam – aha, to paše skupaj, a to se zgodi, če dam ti dve snovi skupaj, a je to res mogoče, da iz tega nastane nekaj drugega. Trudimo se biti čim bolj praktični, raznoliki in preprosto poučni. Če si radoveden in se čudiš stvarem, potem sploh ni važno, iz katere smeri prihajaš, da uživaš v naših eksperimentih.

Kdaj si bila prvič zaljubljena? Srečno ali nesrečno?

Prvič sem bila zaljubljena v 5. razredu in to k sreči srečno. No, najprej malo nesrečno, ker mi je bil fant že kakšno leto prej všeč, pa sem morala počakati, da je ugotovil, da punce obstajamo.J Kupoval mi je smokije in kokakolo, sedela sva skupaj na avtobusu, in ko smo bili v šoli v naravi, nama je kupil ogrlico, na kateri je vsak nosil svojo polovico srčka.

Kako si se razumela s fanti?

S fanti sem se super razumela, čeprav so mi šli kdaj na živce, zdelo se mi je, da zaostajajo za nami puncami. J Zlasti pa me je jezilo, če  je kakšna gruča – ne glede na to, ali so bili fantje ali punce – zafrkavala kakšnega posameznika ali posameznico, in sem se potem večkrat postavila za koga.

Kakšno vlogo so imele prijateljice v tvoji mladosti in kakšno imajo zdaj?

Ogromno, še zdaj jo imajo. To so moje največje zaveznice, vir moči in zaupnice. V osnovni šoli sem imela dve ljubi prijateljici, s katerima sem preživljala popoldneve, vse smo si zaupale, pisale pesmi, se smejale in jokale. Še zdaj, ko se spomnim na to, mi je lepo.

Pa učitelji – si se razumela z njimi?

Z učitelji nisem imela nobenih težav, z vsemi sem se dobro razumela, sem pa nekatere imela rajši kot druge. Cenila sem tiste, ki so nas bodrili, se ukvarjali z nami, pri katerih sem čutila, da jim je to, kar počnejo, ljubo.

Ukvarjaš se tudi s plesom in jogo. Nam lahko kaj več poveš o tem?

 Oboje je hrana za mojo dušo in me napolni. Pri jogi je zelo dragoceno dihanje in tako se lahko sprosti ves stres in negativna energija. Ples pa je eden redkih športov, ki jih počnem, pa pri tem nimam občutka, da treniram, ampak preprosto uživam in po uri in pol treninga mi je žal, da je konec.

In imaš rada  knjige. Katere bi priporočila našim pilovcem? Ja, knjige res obožujem in tudi vso osnovno šolo sem veliko brala. Iz teh časov se najbolj spomnim zbirke Pet prijateljev in znanstvenofantastične zbirke Replika, kjer je glavna junakinja najstnica Amy, ki ima super sposobnosti. Všeč so mi bile tudi knjige Princeska z napako, Cimre, Ko zorijo jagode. Pilovcem bi priporočila še Zgodbe za lahko noč za uporniške punce.

Katere so še tvoje strasti v življenju? Moja velika ljubezen je tudi glasba, v osnovni šoli sem igrala klavir in pela pri zborih, preteklo leto sem to želela malce obuditi, zato sem kot samouk posegla po majhnem, lahkem in prijetnem inštrumentu. Ukulele sem preko YouTuba v enem letu  osvojila toliko, da lahko s prijatelji pojemo na pikniku in jih spremljam. J Včasih sem bila tudi aktivna v gledališču, vendar mi žal zdaj za to zmanjkuje časa. Velika strast je tudi pisanje, ki mi je še vedno zelo pomembno, včasih napišem kakšno pesem, zelo pogosto pa pišem kar tako, da si zjasnim misli in občutke glede določene stvari. Rada tudi meditiram in hodim na sprehode v naravo, kjer po napetem urniku odklopim ves svet.

Objavljeno v Pilu, oktober 2018