tacke_oktober18

Besedilo: Marina Dermastia

Morda se sliši neverjetno, vendar so krave eden od pomembnih dejavnikov, ki prispevajo h globalnemu segrevanju našega planeta. Če želite izvedeti kako, pa preberite tokratne Tačke.

Krave živijo s človekom že več kot 10 000 let

Krava je pogovorno ime za domače govedo. Prav tako imenujemo tudi samico domačega goveda. Samec je seveda bik, mladič pa tele. Človek je govedo udomačil na območju današnje južne Turčije pred 10 500 leti iz divjega tura – vrste, ki je nato v 17. stoletju izumrla.

Krave imajo še danes v nekaterih kulturah posebno mesto

Že zelo kmalu po udomačitvi so krave postale sopomenka za bogastvo. Še danes se ponekod v Afriki bogastvo družine ocenjuje s številom govedi. Dolgo so krave uporabljali kot denar, ki je imel stalno vrednost. Na primer, eno kravo si lahko zamenjal za deset piščancev, ker je bila krava vrednejša od piščanca.

V Indiji so krave svete živali. V nekaterih območjih  Indije so še pred sto leti  usmrtitev goveda kaznovali s smrtno kaznijo.

Danes domače govedo gojimo predvsem za meso in mleko ter mlečne izdelke, usnje, vprežne živali. Njihove iztrebke uporabljamo kot gnoj ali ponekod kot gorivo. Svetovna čreda domačega goveda danes šteje okrog 1,4 milijarde živali.

Izostren okus, voh in vid

Govedo razlikuje vse štiri osnovne okuse – sladko, slano, grenko in kislo. Živali se izogibajo grenkim rastlinam, ki so velikokrat tudi strupene. Zelo pa imajo rade sladke rastline in sol. Govedorejci po navadi sol živini dodajajo. Ker jo imajo krave zelo rade, jim nastavljajo slane kocke, ki jih nato ližejo. Ker imajo tudi izvrsten voh, primerno hrano zavohajo tudi na več kilometrov.

Govedo ima dobro razvit tudi vid. Med pašo mora biti pozorno na plenilce, kar mu omogočajo oči, ki so nameščene ob straneh glave namesto spredaj. Govedo dobro loči med rumeno, oranžno in rdečo barvo, a nekoliko slabše med modro, sivo in zeleno.

Krave so prežvekovalci

Prežvekovalci imajo prebavni sistem, ki jim omogoča prehranjevanje s slabo prebavljivo rastlinsko hrano. Pri govedu so taka hrana predvsem trave. Da krava zadosti svojim potrebam, mora na dan pojesti 25 kilogramov hrane. Kot večina prežvekovalcev govedo hrano izbljuva in ponovno prežveči. Pri paši hrano neprežvečeno golta. V prebavilu se hrana shrani do takrat, ko žival najde miren prostor za nadaljnje prebavljanje. Tam hrano izbljuva nazaj v gobec, kjer jo z zobmi meljaki zmelje na majhne koščke. Tako zdrobljeno hrano ponovno pogoltne in v prebavilih jo nato razgradijo posebni mikroorganizmi. Odmrli mikroorganizmi v prebavilih so glavni vir beljakovin za govedo. Saj veste, zdrava prehrana vključuje tako beljakovine kot tudi maščobe in ogljikove hidrate. Slednje govedo dobi izključno z rastlinsko pašo.

Krave so velike proizvajalke toplogrednega plina metana

Med razkrajanjem hrane v govejih prebavilih z mikroorganizmi med drugim nastaja tudi metan. Metan se v okolje sprosti iz živali pri riganju in spuščanju prdcev. Gotovo ste že slišali za globalno segrevanje, ki nastaja zaradi sproščanja toplogrednih plinov, kajne? V zvezi z njim se največkrat omenja ogljikov dioksid, vendar pa je možnost globalnega segrevanja zaradi metana večja kot zaradi ogljikovega dioksida. Organizacija za hrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov poroča, da je sproščanje metana iz govedi odgovorno kar za 18 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov na našem planetu. Z večanjem svetovne goveje črede se te težave le še stopnjujejo. Ali to pomeni, da moramo čredo zmanjšati tako, da bi jedli manj govejega mesa? Moj odgovor bi bil seveda, nedvomno.

Objavljeno v Pilu, oktober 2018