tiinjaz_oktober18

Besedilo: Nika Susman

Ko se prijatelji sprejo, boli. Preplavijo nas občutki zapuščenosti, izdanosti, žalosti in tudi strahu, saj se bojimo, da bodo naše skrivnosti (včasih tudi sramotne in nerodne) pricurljale na dan. Kaj storiti, ko so prijateljstva na preizkušnji?

Če ste kdaj pogledali video Taylor Swift Bad Blood, veste, da v njem ne občudujemo rožic in metuljčkov in srčkanih parčkov, nasprotno, gledamo jezno razdejanje, podirajoče se stene, pravo bojno polje, ki ga je povzročil – spor med prijateljicama. Auč! Ja, Taylor in Katy Perry sta definicija prijateljskega prepira. Pa tudi definicija trmastega ega, ki ju drži v primežu zamere, da ne nehata in ne nehata in ne nehata … Večina sporov, ki jih doživljamo s prijatelji, se seveda ne stopnjuje do teh zvezdniških višav, vseeno pa niso prijetni. Kaj torej narediti, ko prijateljstva zaškripajo?

Včasih je prepir samo prepir

Najprej razčistimo tole: vsi ljudje se kdaj spremo. In včasih prepir ne pomeni nič globljega. Smo pač slabe volje in (pre)hitro reagiramo. Ali se glede česa ne strinjamo in potem malo zaropotamo. Na primer, zjutraj se zbudiš slabe volje, vse ti gre na živce, že doma se zapneš s starši glede zajtrka in potem te za prvo stvar v šoli sošolec nekaj zafrkava, ker misli, da je smešen. Pošlješ ga v tri krasne, čeprav se sicer dobro razumeta, on presenečen izbulji oči, ampak že naslednjo uro se ti zbistri nebo in ti je žal. Zmenita se en dva tri in stvar je pozabljena. Takšni prepiri so del čisto vsakega življenja.

Je pa fino, če se znaš pri takšnih izbruhih opravičiti, saj se tako vse hitreje uredi. Tvoji sogovorniki pač niso spužve, ki bi morale vsrkavati tvoj gnev, ker navsezadnje nimajo nič s tvojim počutjem.  

Ohlapna prijateljstva

Niso vsi znanci, sošolci, FB-prijatelji in sosedje pravi prijatelji. Z nekaterimi prav čutimo bližino, četudi smo med seboj v resnici zelo različni. Z njimi se imamo lepo, počutimo se povezane. Z drugimi pa sicer veliko kramljamo in se družimo, ampak tiste globlje iskrice ni. Zato po navadi ni večje škode, če se razidemo. Velika večina ljudi, s katerimi se tako ali drugače družimo, sodi v krog teh »ohlapnih prijateljev«. To ne pomeni, da se z njimi ne razumemo dobro. Včasih se imamo skupaj celo zelo lepo, npr. v šoli, na krožku ali na počitnicah. Včasih se lahko do solz nasmeješ s kom, ki sploh ni tvoj prijatelj, in to je čisto okej. Sta torej v prijateljskih odnosih, nista pa najboljša prijatelja. Klepetanje s takimi znanci je lahkotnejše, ne zaupamo si veliko osebnih stvari, veliko manj se tudi prepiramo. Zakaj? Ker je v odnos vpletenih manj čustev, čustva pa po navadi zanetijo prepire.

Zato pa se najbrž največ prepiraš s svojo sestro ali bratom, ker se imata zares rada. In tudi z najboljšimi prijatelji je tako.  

Ko smo si usojeni

Čisto druga zgodba pa je BFF. To je nekdo, s katerim ti je prijetno, si zaupata in pogosto tičita skupaj. Odnos je brezskrben, saj si lahko to, kar si v resnici. Ni se ti treba pretvarjati, da si v redu, če nisi, lahko sta oba tiho, pa to nobenega ne moti, tudi če si slabe volje in ti kdaj uide kakšna neprimerna beseda, sta še vedno neločljiva. Ko se spreš z najboljšim prijateljem ali prijateljico, je navadno iskren pogovor z opravičilom dovolj, da se lahko pobotata. Ljudje včasih naredimo tudi kakšno neumnost, ampak če se znamo opravičiti in zanjo prevzeti odgovornost, potem tudi hitro rešimo konflikt. Včasih se zgodi, da je spor prehud in tudi pogovor ne pomaga. Potem nam žal ne preostane drugega, kot da prebolimo in se iz izkušnje česa naučimo. Najboljši prijatelji nas poznajo in klevetam ne verjamejo na prvo besedo. Prej nam dajo možnost, da jim razložimo svojo plat zgodbe. V Tijinem primeru se je prijateljica takoj odločila, da drugi verjame. Je potem res najboljša prijateljica?

In ti, si zares prijatelj/ica?

Po drugi strani moramo paziti tudi na to, da smo sami dobri prijatelji. Ljudje smo namreč nagnjeni k olepšavanju sebe, težko si priznamo lastne napake in slabe lastnosti, zato morda nočemo videti, da smo bili do prijateljev v resnici nesramni. In je njihova reakcija le odgovor na naše vedenje. Čeprav je včasih neprijetno, je dobro razčistiti s sabo in ugledati svojo realno sliko, saj nam bo tako veliko lažje shajati z ljudmi.

Ko se narobe razumemo

Pogosto pride tudi do nesprorazumov. Recimo da se spopadaš z resnimi skrbmi, o katerih še nisi pripravljen/a govoriti z drugimi, kot je na primer ločitev staršev ali kaj podobnega. Temne misli ti ves čas vrtinčijo čelo, in ko te prijatelj/ica nekaj vpraša, to ignoriraš, ker preprosto ne slišiš oz. ne zmoreš preklopiti v tukaj in zdaj. Ta prijatelj/ica ti potem to zameri in si misli, da ga/jo ignoriraš in nekaj skrivaš, tebi pa res ni nič jasno, ker sploh ne veš, kaj se je zgodilo. Zato včasih ni dobro delati prehitrih zaključkov, vsaj dokler se ne prepričaš, kaj se s prijatelji dogaja. Nauči se poslušati, prepoznati različne izraze na obrazu in vprašati, če je kaj narobe.

Včasih se prerastemo

V življenju velikokrat menjamo prijatelje. Vsi tvoji prijatelji iz šole ne bodo ostali s tabo za vedno. V srednji šoli te čaka še kup poznanstev, iz katerih bo nekoč vzklilo dobro prijateljstvo.

Z nekaterimi čez čas nimaš več enakih pogledov na svet, skupnih točk je vse manj in te razhod ne boli.

Včasih se celo zgodi, da se v svojega prijatelja zaljubiš (ampak to je že popolnoma druga tema). Razhod z dobrimi prijatelji vedno boli, tudi v odraslih letih. Zato z njimi ravnaj lepo in spoštljivo. Ko se sprete, se pogovorite. Sproti razrešujte nesporazume. Ne verjemite čenčam, ampak vprašajte. In z lastno pametjo presodite, ali si prijatelji še zaslužijo ta naziv.

Objavljeno v Pilu, oktober 2018