tacke_november18

Besedilo: Marina Dermastia

Predstavljajte si, da imate tovarno zlate svile. Zlate niti predejo velikanske pajčje samice na velikanskih mrežah. Spredene svilne niti so čudovite – iz njih nastaja svilna preja, ki je lahka in elastična, vendar močna kot jeklo. A take predilnice v resnici obstajajo – z veliko sreče in raziskovalne potrpežljivosti jih boste morda našli v Južni Afriki in na Madagaskarju.

Zbirke v muzejih in raziskovalnih inštitutih so navdih za nove raziskave

Dr. Matjaž Kuntner, slovenski biolog in direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, proučuje pajke. Seveda je zanj najbolj zanimivo, če jih lahko proučuje v naravi. Kljub temu pa veliko zanimivega odkrije tudi v starih zbirkah živali po vsem svetu. Živali so v zbirke v preteklih stoletjih prinesli s svojih večmesečnih ali celo večletnih potovanj v daljne dežele radovedni in pogumni pustolovci. In prav v eni od takih zbirk raziskovalnega inštituta v Pretorii v Južnoafriški republiki je dr. Kuntner našel samice do takrat še neopisane vrste komačevega zlatega mrežarja. Njihov trup meri 3,8 centimetra, noge pa kar 10 do 12 centimetrov. To so največji znani primerki pajkov, ki pletejo mreže.

Od takrat dr. Kuntnerju raziskovalna žilica ne da miru. Organiziral je že več odprav, da bi te pajke videl v naravi. Čeprav so komačevi zlati mrežarji zelo redki, jih je na eni zadnjih odprav našel in zdaj lahko njihove slike pokaže tudi vam, pilovcem.

Material prihodnosti

Čeprav je komačev zlati mrežar največji znani mrežar, pa ima več le nekoliko manjših bližnjih sorodnikov. Z današnjimi pristopi moderne molekulske biologije so v skupini dr. Kuntnerja razvozlali dedni zapis, kako zlati mrežarji v vseh stopnjah svojega življenja izdelujejo zlate svilne niti. Zlati mrežarji imajo na trebušni strani več svilnih žlez in vsaka izdeluje drugačen tip svile: za pritrditev mreže na podlago, za trdnost mreže, za ustavitev plena, za prilepitev plena v mrežo, za zapredanje plena in za izdelavo kokonov okrog jajc. Znanstveniki menijo, da bi pajčja svila lahko postala material prihodnosti, saj je trdna, biorazgradljiva in izjemno lahka.

Spolne razlike

Kar je pri zlatih mrežarjih še posebej zanimivo, je razlika v velikosti med samcem in samico. Take razlike so med pajki pogoste, a pri zlatih mrežarjih rekordne: samčevo telo meri manj kot centimeter, razpon nog pa ima okrog dva in pol centimetra. Na drugi strani je samica velikanska in izdela tudi več kot meter veliko mrežo.

Ko samec oplodi samico, se mu spolni organ odlomi in ostane v samici. Tam nato deluje kot zamašek, ki preprečuje, da bi se samica parila z drugimi samci.

Pajki so daljni sorodniki žuželk

Pajke skupaj z žuželkami uvrščamo med členonožce s členjenim telesom in zunanjim skeletom, ki ga izloča zunanja plast kože. V nasprotju s členonožci imamo ljudje skelet znotraj telesa. Pajki imajo osem nog in osem oči. Kljub temu pa je njihov vid slab in za zaznavanje plena uporabljajo druga čutila.

Starodavna predica

Pajke uvrščamo v večjo skupino pajkovcev, skupaj s škorpijoni, klopi in pršicami. Strokovno pajkovcem rečemo arahnidi. Beseda izvira iz antične Grčije in mita o predici Arahni. Po njem je Arahne izzvala na predilni dvoboj grško boginjo Ateno in na njem spredla sliko, na kateri so bili grški bogovi zelo grdo upodobljeni. Ateno je to tako razjezilo, da je Arahne spremenila v pajka, ki je moral do konca življenja plesti mreže.

Objavljeno v Pilu, november 2018