tiinjaz_januar19

Besedilo: Barbara Jarc

Gotovo si kdaj pomislil/a, kako lep bi bil svet, če ne bi bilo ocen. Kamen bi se ti odvalil od srca in v šoli ti najbrž ne bi bilo treba s prstom migniti. Vendar si ljudje ocen nis(m)o izmislili zato, da bi zagrenili življenje šolarjem. Ocene nam v resnici pomagajo presoditi, v čem je kdo dober, in omogočajo, da se med seboj lahko primerjamo. Najbrž tudi ti raje vidiš, da ti kri iz žile vzame medicinska sestra, ki to obvlada. Kaj lahko narediš, da te bo zaradi ocen manj skrbelo?

Svet brez ocen?

Doma se med sabo poznate in vam je tudi brez ocen jasno, da očka speče boljše palačinke kot mami in da je mami boljša voznica kot očka. V večjih skupinah pa nam ocene pomagajo presoditi, v čem je kdo dober, ne da bi se posamezniki med seboj poznali.

Zaradi ocen lahko pri sebi odkriješ tudi kakšen skrit talent. Mogoče drugače sploh ne bi vedel/a, da ti gre violina/košarka odlično od rok.

Dolgoročno so ocene tudi pot do poklica. Če nekomu slikanje ne leži, se bo težko izšolal za slikarja. Svoje zobovje pa v popravilo gotovo vsi raje prepustimo zobozdravniku, ki to dobro zna, in ne mazaču, ki bi nam razmesaril čeljust. Zato bi si ljudje, če ne bi imeli ocen, za ocenjevanje pač izmislili kaj drugega. In bi najbrž tudi temu rekli ocene.

Še v naravi lahko vidimo, da se živali med seboj primerjajo. Ko gručica našopirjenih pavov zavzeto dvori izbirčni pavici, bo njena prevzvišenost pač izbrala tistega, ki ima perje najbolj po njenem okusu.

Kaj je ocena?

Ocena kaže, kakšno znanje si pokazal/a.

Če neko snov obvladaš in to pokažeš pri preverjanju znanja, dobiš dobro oceno. Če snov obvladaš, pa imaš smolo (se na primer težko zbereš) in znanja pri testu ne pokažeš, dobiš slabo oceno. Lahko pa sicer nimaš pojma, a ti pade sekira v med in te učitelj vpraša ravno tisto, kar znaš – in dobiš lepo oceno.

Na dolgi rok se takšne smole in sekire v med »poravnajo« in ocene v povprečju le kažejo tvoje znanje.

Ocena je tudi motivator

Mogoče se ti ne bo zdelo, da je res, ampak brez ocen bi se manj učili in tudi manj znali. Morda bi si zapomnili le tisto, kar bi nas zanimalo, drugega pa ne, ker ne bi bilo nujno. A v življenju je treba obvaladati tudi stvari, ki so nam v bistvu malo zoprne. Kot je nekaterim na primer računanje ali  slovnica.

Dobra : slaba ocena

Trojka, na primer, je za nekoga dobra ocena, za drugega pa slaba. Če ti nemščina ne leži, se boš moral/a za trojko precej potruditi. Če si tako nadarjen/a, da se nemščino lahko učiš z levo roko, pa trojka pomeni, da nisi uporabil/a niti leve roke. Vsekakor pa ne dobre ne slabe ocene nič ne povejo o tem, ali si ti dober ali slab človek. Vsak je v nečem dober in v nečem slab. Lahko si samo bolj ali manj marljiv/a. Če blestiš pri kemiji in ne pri tehniki (ali obratno), zaradi tega nisi nič manj prijazna ali zabavna ali pametna oseba.

Strah pred ocenami

Ocene torej niso zato, da te spravijo v slabo voljo, da pred njimi trepetaš ali da zaradi njih vihaš nos nad sošolci (ker imajo po tvojem okusu preslabe ali predobre ocene).

Še vedno pa obstaja možnost, da te zaradi ocen skrbi. Če te ravno toliko, da te to spodbode k učenju, super. Zaradi zdrave treme daš od sebe najboljše. Če te skrbi preveč, pa je mogoče čas, da zavihaš rokave. Ocene namreč lahko izboljšaš – vsaj toliko, da pridobiš čim več znanja in ga tudi pokažeš.

Obupan/a?

Morda imaš občutek, da ocene niso odvisne od tebe. Nekaterim se zdi, da kasirajo slabe ocene, tudi če v učenje vložijo ogromno truda. Zato vržejo puško v koruzo in res žanjejo samo še slabe ocene. Temu rečemo »naučena nemoč«.

Drugi imajo vtis, da jih ima učitelj na piki in iz njih prav vleče neznanje. Hm, nekateri učitelji so mogoče res zgrešili poklic. A roko na srce, najbrž tudi ti sošolcu, ki se ga drži sloves »luftarja« in ki na neko vprašanje ne zna odgovoriti, pripišeš, da nima pojma. Odličnjakinji, ki prav tako ne zna odgovoriti na isto vprašanje, pa pripišeš, da se je samo zmedla. V resnici pa mogoče »luftar« obvlada, a se je zmedel, in je odličnjakinja tista, ki se ji ne sanja. Čisto človeško je od »luftarjev« pričakovati mlatenje prazne slame. A ne na dolgi rok. Če bo »luftar« pokazal zavzetost za učenje, pri pouku sodeloval in se kdaj prostovoljno javil, bo tudi učitelj nagradil njegov trud.

Kako se spoprimeš s slabo oceno?

Tako kot ena lastovka ne prinese pomladi, tudi ena slaba ocena nima neke večje teže. Težava nastane, če je takšnih ocen več. Nekateri so s slabimi ocenami kar sprijaznjeni, druge je pa čista groza. Ne eno ne drugo nič ne koristi. Če se za ocene ne potrudiš, bodo pač slabe. Da bi te strah ohromil, se pa tudi ne splača. Povsem preprosto: Slaba ocena je znamenje, da moraš nehati pljuvati v lastno skledo – in raje pljuni v roke! Naredi načrt, kako boš popravil/a oceno, in ga izpelji. Morda lahko spremeniš pristop k učenju. Pri tem ti lahko pomagajo tudi starši. Naj so še tako hudi zaradi enke; tudi oni si ne želijo, da bi ti ocene grenile življenje.

Kako do boljših ocen?

V šoli se ti splača zbrano poslušati razlago, sodelovati pri pouku, sproti delati domače naloge in si takoj razjasniti vse, česar ne razumeš. In se seveda sproti učiti.

A če misliš, da boš dobil/a najboljše ocene tako, da se boš cele dneve samo gulil/a, te bomo presenetili: globoko se motiš. Seveda je treba možgane »trenirati«. Toda le če se znaš tudi sprostiti, se lahko zares dobro učiš. Možgani učinkovito skladiščijo novo znanje samo, če so spočiti, če med učenjem delaš odmore in če si privoščiš tudi odklop.

Za dobre ocene je torej nujno tudi, da se družiš s prijatelji, se zabavaš ali samo gledaš »v zrak«!

Objavljeno v Pilu, januar 2019