intervju_januar19

Besedilo: Jana Zirkelbach

Iskreni odzivi me napolnijo z energijo

 Domna veliko spremljamo na TV-ekranih. Kot igralca v slovenskih nadaljevankah in kot voditelja. Priljubljena oddaja Slovenija ima talent je zelo gledana tudi zaradi voditeljskega para in simpatične žirije. Povrhu vsega pa je Domen tudi zelo čeden in marsikatero dekliško in žensko oko se ustavi na njegovi simpatični pojavi. Ker ste tudi pilovci želeli vedeti več o Domnu, smo ga kljub pomanjkanju časa ulovili za pogovor.

Domen, naši pilovci te poznajo predvsem kot igralca iz Usodnega vina in Reke ljubezni ter kot voditelja oddaje Slovenija ima talent. Zelo radi te gledajo. Katera vloga ti je ljubša?

 Najraje igram. To vedno povem, v vodenju zelo uživam in sem se veliko naučil med vodenjem različnih oddaj ali dogodkov, ampak v igri pa sem zmožen »eksplodirati« na najboljši možen način.

Videti je, kot da bi letos bolj užival v vlogi voditelja talentov. Je to mogoče zaradi razbremenitve, ker ni »tekme« z bratom Vidom?

Z Vidom nikoli ne tekmujeva, ne vem, zakaj ljudje tako radi poimenujete to na tak način. S tem želite ustvariti negativen naboj znotraj največje intime družinskega, bratskega odnosa. Z Vidom sva največja zaveznika, se učiva drug od drugega in spoštujeva kvalitete drug pri drugem. Letošnja sezona je drugačna, ker sem jaz drugačen. Ker sem bolj vešč, bolj sproščen in ker bolj razumem, kaj TV-šov želi od mene.

Se s Sašem tudi zasebno tako dobro ujameta?

Jasno, drugače ne bi mogla imeti takega odnosa tudi na televiziji. Pretvarjanje na tak način samo krade energijo in bi me uničilo, če ne bi bila s Sašem tudi frenda.

Kako bi pokomentiral letošnje talente? Po čem se razlikujejo od prejšnjih?

Ne vem, če se kaj razlikujejo. Spet so to mlajši in starejši navihani kreativci, polni motivacije in dobre volje. Garači, ki jih ni strah pokazati vsega, kar znajo, pred vso Slovenijo. To ni lahko, verjemite mi.

Je bila sezona naporna? Kaj vse si še počel poleg vodenja talentov?

Igral sem na TV v Reki ljubezni in v svojih predstavah. Dopoldneve mi zaseda krasna predstava, ki jo igramo za šole po vsej Sloveniji »iCankar«, ki smo pred kratkim odigrali že petdesetič. Z očetom še vedno igrava »Boksersko srce«, svojo monokomedijo »Zapornik št. 3.2.3.« sem tudi odigral nekajkrat to jesen, obenem pa potujem naokrog z muzikalom »Briljantina«, ki vedno doživi stoječe ovacije tako v kulturnih domovih kot v športnih dvoranah, kjer gostujemo. Čeprav sem redko kateri večer doma ali celo v Ljubljani, me lepi in iskreni odzivi na predstave, ki jih igram, napolnijo z novo energijo.

Igral si tudi Marka v Reki ljubezni. Kako si doživljal to vlogo? Je imela kaj skupnega z Domnom?

V bistvu veliko, ja. On je bil igralec, jaz sem igralec, on ima rad izzive, jaz imam rad izzive in ja, tako kot njega tudi mene lahko kar hitro prevzame močna energija lepe ženske.

Pripravljaš še kakšno drugo vlogo na TV-ekranih v letu 2019?

Pozimi v začetku leta bom snemal igrano-dokumentarni film »Preboj«, ki bo posnet po knjigi »Past na Menini planini« komandanta Franca Severja Frante. Knjiga je odličen dokaz o složnosti, humanosti in skupnem boju za preživetje, zato sem zelo počaščen, da bom lahko upodobil Franto, ko je bil kot poveljnik star komaj 21 let.

Kdaj si se odločil, da boš po poklicu igralec?

Mislim, da nekje ob koncu osnovne šole. Zelo zgodaj.

Kakšen smrkavec si bil? Priden in ubogljiv ali si špičil lumparije?

Bolj priden kot kaj drugega. Moji starši so imeli večinoma prav, zato res nisem imel razloga, da bi dvomil o njihovih nasvetih in bil ne vem kako uporniški. Še danes nisem.

Kateri predmeti so ti bili v osnovni in srednji šoli najbolj všeč?

Slovenščina, angleščina, biologija, zemljepis, zgodovina.

Kdaj si bil prvič zaljubljen? Srečno ali nesrečno?

Nesrečno v 7. in 8. razredu osnovne šole. Zdaj se mi kar smeji, ko se spomnim na to. Čeprav sem bil takrat nesrečen, sem zdaj, ko se spomnim na to, pravzaprav presrečen.

So te imele punce v šoli rade? Ker naše pilovke te imajo zelo!

Haha, najlepša hvala, pilovke, lepo je vedeti, da te ima nekdo rad. V osnovni šoli sem imel zelo lep odnos s sošolkami, ne bi pa rekel, da sem bil kateri ekstra simpatičen. V osmem razredu sem bil videti, kot da sem peti razred, zato ni čudno, da sem bil nesrečno zaljubljen.

Si imel veliko prijateljev?

Vsako popoldne sem imel obveznosti, tako da sem kakšno uro po šoli igral inline hokej s sošolci, z drugimi prijatelji pa sem se družil bolj ob nedeljah, ko smo igrali košarko, nogomet, ob dežju pa nintendo. Že takrat nisem imel veliko časa za prijatelje, v enem obdobju sem igral klavir, treniral košarko in še ples.

Pa učitelji – si se razumel z njimi?

Ja, vedno. Imel sem krasne učitelje, vsak je bil jasno tečen na svoj način, ampak saj globoko v sebi veš, da so tečni zato, ker želijo, da čim boljše znaš njihovo snov, kar bo na koncu itak najboljše zate. Na koncu šolskega leta, ko dobiš odlično spričevalo in te starši peljejo na gosti sok s smetano ali sadno kupo za dobro opravljeno delo, si pa itak najbolj srečen mulc na svetu.

Imaš veliko talentov. Ne samo za igro in vodenje, tudi odlično plešeš. Si se tega kdaj učil v šoli ali si samouk?

Treniral sem 13 let. Zadnjih sedem let vsak dan, med vikendi in prazniki sem imel treninge v Italiji in Angliji. Če hočeš biti uspešen, moraš delati, tega me je naučil ples.

Te moti, da te ljudje prepoznajo na ulici in da imaš veliko oboževalk?

Včasih. Ne morem se več pomešati med množico in samo gledati okrog sebe in biti eden od množice, ker včasih ti ljudje dajo občutek, da nekaj pričakujejo od tebe, tudi če si samo tam. Ne samo fotografijo ali podpis, ampak tudi nastop, pa da jih bom spravil v smeh ali navdušil. Včasih pogrešam anonimnost, ki jo imam v tujini, kjer me nihče ne pozna.

Kaj Domen počne v prostem času, če ga je sploh kaj?

Pospravljam stanovanje, vadim petje, sprehajam psa s prijateljico, urejam urnik za naslednji mesec, klepetam z Vidom, take običajne stvari. Pa sanjarim, kako si bom, ko bom prost, naredil svoj avtodom.

Kaj bi svetoval pilovcem, ki si želijo po tvojih stopinjah?

Strast do igre je najpomembnejša in ne to, da te ljudje prepoznajo. Število všečkov in sledilcev ni vredno nič, če ne slediš samemu sebi. Izmed vseh »lajkov« mi je najpomembnejši ta, ki si ga dam sam.

Objavljeno v Pilu, januar 2019