Lisa si je želela drugam, v novo okolje. Želela si je v šolo, se učiti, postati uspešna... Želela si je pobegniti iz tega groznega kraja. Vse bi naredila, da bi se lahko učila v šoli. Poznala je šolo v bližnjem kraju in se odločila, da bo šla tja. Občutek je imela, da čeprav bi bila tam tujec, se ne bi počutila tako. Počutila bi se bolj domače med kupom knjig in zvezkov. Vedno bi imela neko delo, nekaj s čimer bi se zaposlila. Ne bi ji bilo treba bežati pred psom, ali poslušati vseh žaljivk in nesramnih pripomb o njej. Občutek je imela, da bi jo tam sprejeli takšno, kakršna je. Da bi lahko svojo pamet izkoristila in jo uporabila za nekaj, kar bi ji koristilo in bi se naučila še več. Želela si je na novo zaživeti, pričeti znova. Želela je iti v šolo, kjer bi lahko normalno živela. Hotela se je odpraviti tja, kjer se ne bi več norčevali iz nje, jo lovili in poniževali. Tam bi bilo vse drugače. Vsaj občutek je imela da bi bilo. Da tam ne bo osamljena in žalostna. Še danes zvečer se bo odpravila, če ji bodo pustili hrano za na pot. Ko je hodila proti šoli ni mislila na to, kako se bodo imeli brez nje. Vedela je samo, da se bodo dolgočasili. Ko je bila še tam, so se norčevali iz nje vsako uro, vsako minuto njenega življenja. Hodila je noč in dan, ko je končno zagledala šolsko poslopje. Spreletel jo je čuden občutek, kot da bi se ji iz ramen odvalilo ogromno breme, ki ga je nosila ves čas. Nato se je spomnila: pozabila je kupiti zvezke. Tudi če bi jih želela, ni imela denarja. Upala je, da bi ji jih nekdo posodil. Ko je stopala po hodniku, ji je bilo toplo pri srcu. Nekako je vedela, da je to kraj, o katerem sanja vse življenje. A šolski hodniki so ji bili vseeno neznani. Ko bi ji vsaj nekdo povedal, kje so učilnice, kakšen učni urnik imajo. Učenci so hiteli iz vseh strani in zaslišal se je zvonec. Zvok zvonca ji ni bil všeč. Vedela je, da naznanja konec ure, učenja in poslušanja učiteljev, ki so povedali ogromno zanimivih stvari. Ni vedela niti, kje imajo sobe, kje spijo, saj je bil to neke vrste živalski internat. Šla je tja, kamor so jo nesle noge in prišla v učilnico zgodovine. Tam je bila učiteljica, ki je iz svoje mize pospravljala stvari. Ko jo je zagledala je osupnila, saj ni vedela kdo je neznana učenka, ki je stopila v učilnico.