Bil je avto, pa se je spremenil v pudink, pojedla sem ga in čez par minut šla bruhat in izbruhala sem volan, sedež, vrata, streho in nakoncu se je iz jezika odkotalikala še počena guma.

Šla sem na antarktiko in videla žirafo z majhnim vratom in zlatimi uhanih v ušesih, ampak v resnici sem bila tako zaspana da sem na mestu žirafe videla pojočega pečenega piščanca.
KONEC.(to se ne šteje kot del povedi)

moja mačka je začela lajati na ves glas in jo pes gleda pa ji pravi glej jo važičko!!!!!!

Danes sem videla mojo prababico ki je bila stara 12 let. Oblečena je v plenico in v ustih ima dudo. Skupaj sva šli v Merkur in si za kosilo privoščili stole in mizo na katerih sva sedeli. Toliko stvari sva pojedli tak da nama je smetar ki je delal tam za blagajno rekel naj pojeva še smeti in sva jih. Za nagrad onama je dal gnilo solato, ku sva jo v trenutko z užitkom pojedli.:joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy:
Upam da je ok:sweat_smile:

Včasih vidim žabe skakljati po gladini ribnika, pa si mislim: "Oh, te pa res nimajo nič skrbi." Seveda odštejmo to, da vsako drugo zbije letalo...
Ampak jutri mi je ena od žab rekla, da imajo one drugače ful skrbi. Naprimer kaj so jedle prejšnje leto za večerjo, ali bi bilo treba obiskati dedka in babico, ki se žal še nista rodila...
Od takrat naprej na žabe gledam na drugačen način. Mogoče le, ker sem držala glavo postrani ko je to razlagala (nisem kriva, da je ona letela postrani), ampak zdaj vem, da žabe niso le sluzaste stvari, ki skačejo po ribniku.
So zelene sluzaste stvari:relieved:


p.s. nič nimam proti žabam!

Sem bil jaz, jaz in ti jaz in jaz ti jaz jaz ti jaz in sva pila sok in jabolčni sok pol pa sva šla v luknjo spat, ti v posteljo jaz srat:joy::joy::joy::joy::joy: