*modra*DEPRESIJA*modra* (1. del)
Živijo, včeraj sem v svoj kotiček objavila vprašanje o čem bi si Pilovci najbolj želeli, da pišem blog. Največ glasov je dobilo duševno zdravje, zato bom o tem ta blog tudi govoril.
Najprej se bom posvsetila najbolj znani duševni bolezni, to je depresija. V prvem delu bloga bom najprej razložila kaj to depresija sploh je, v drugem delu pa bom podala lastne izkušnje z boleznijo.
Prijetno branje:hugging:
~~~

*roza*Kaj je to depresija?*roza*
Gotovo si že kaj slišal o tej bolezni. Pa sploh veš kaj to zares je? Večina ljudi misli, da depresija pomeni, da si žalosten oz. potrt. Ampak ta bolezen je veliko več. Pa si poglejmo.
Žalost je povsem normalno čustvo v vsakdanjem življenju posameznika. Pravzaprav je že skoraj zaskrbljujoče če nisi nikoli žalosten! Normalno je da se počutimo neprijetno ali potrto ob kakšnih dogodkih oz. mislih. Včasih smo lahko žalosti tudi povsem brez razloga! Tako pač je in ljudje smo tako narejeni. Kajti če ne bi bili nikoli žalostni, bi veselje postalo dolgočasno in utrujajoče.
Torej žalost je povsem normalno čustvo, ki ga kadaj pa kdaj vsak občuti. Kadar izgubimo koga bližnjega naprimer je logično, da bomo žalostni in potrti. Ampak čez čas se bomo sprijaznili in spet začeli uživati v vsakdanjiku.
Lahko pa se to ne zgodi. Nekateri ljudje se iz te potrtosti ne morejo izviti. Na tem mestu se začne razvijati depresija.
Obstaja več vrst depresije (klinična, psihotična, bipolarna, itd.), in tudi do njih pride na različne načine.
Ena izmed pogostih je t.i. nosečniška depresija, ki se razvije v času nosečnosti, ali po rojstvu otroka oz. izgubi otroka.
Do depresije pa lahko pripeljejo tudi trvmatičen dogodek oz. zaporedje dogodkov. Med slednje lahko sodijo npr. spolna zloraba ali posilstvo, nasilje v družini ali v šoli (fizično ali psihično), izguba ljubljene osebe in podobno.
Nekateri ljudje pa so že od rojstva bolj nagnjeni k razvoju depresije, še posebej če imajo tudi kakšno drugo duševno motnjo (bipolarno motnjo, BPD, ADHD, itd.).

*roza*Simptomi depresije*roza*
Depresija je zahrbtna bolezen, ki se počasi razvija in velikokrat udari, ko to najmanj potrebujemo.
Če se depresija razvije iz nekega travmatičnega dogodka oz. izgube neke osebe, je simptome precej lahko spregledati, saj je normalno, da se po nečem takem počutimo potrto.
Nekaj glavnih simptomov depresije je premalo ali preveč spanja, povečanje ali zmanjšanje apetita, izguba energije za povsem preproste naloge (tuširanje, prehranjevanje,...) in zapiranje vase.

*roza*Kako se oseba z depresijo počuti?*roza*
Tole najbrž vprašanje, ki vas večino najbolj zanima?
Kakšen je sploh občutek imeti depresijo? V čem je drugačna od navadne potrtosti?
Vsaka oseba to bolezen občuti malo drugače. Eden najbolj pogostih občutkov pa je občutek potrtosti in tesnobe, kot da bi v sebi imeli nekakšno črno senco, ki te ves čas potiska navzdol. In ta občitek se vleče in vleče in se ne konča če ne poiščemo ustrezne pomoči. Zaradi slednjega se veliko oseb z depresijo zateče k nezdravim načino spopadanja z boleznijo, kot je na primer samopoškodovanje ali zloraba substanc (tobačnih izdelkov, alkohola, drog).
Drug enako pogost občutek pri depresiji pa je nekakšna praznost oziroma otopelost. Je nekakšno stanje, kjer oseba ne glede na to kako se trudi, ne more občutiti čustev- ne žalosti in ne veselja ali jeze.
Tudi slednje v veliko primerih pripelje do samopoškodovanja in zlorabe substanc.

*roza*Suicidalnost oz. samomorilske misli*roza*
Velika večina oseb z depresijo je nagnjena k samomorilskim mislim. Veliko njih, si pravzaprav ne želi umreti, ampak depresija jim pravi, da nikomur ne bo mar če umrejo ali pa, da niso vredni življenja. Najbolj pogosto pa se jim to zdi edini pravi izhod iz njihove bolečine. Suicidalne osebe bodo lahko našle najrazličnejše načine kako končati svoje življenje, zato če sumiš, da se tvoj prijatelj spopada z takšnimi mislimi čim hitreje poišči pomoč!

*roza*Kaj naj naredim, če se moj prijatelj spopada z depresijo?*roza*
Če imaš prijatelja, ki se spopada z depresijo, je največ kar lahko storiš, da mu pokažeš, da ti je mar zanj. Povabi ga kdaj ven, pa pogovarjaj se z njim čim več. Nikar pa ne sili preveč vanj.
Če sumiš, da se tvoj prijatelj spopada z to boleznijo ampak neveš stoprocentno, je vedno najboljša možnost, da se z njim pogovoriš. Če se izkaže, da prijatelj ima težave, to čim prej povej staršem ali še bolje socialni delavki/delavcu (v primeru nasilja doma).

*roza*Samopoškodovanje*roza*
Tole bom napisala bolj na kratko, samo toliko, da razumete tole neprijetno stvar.
Osebe ki se samopoškodujejo, niso vedno depresivne (obstajajo druge bolezni, in drugi scenariji, ampak o tem kdaj drugič).
Oseba se bo recimo počutila tako zelo otopelo (brez čustev), da bo vse kar si bo želela, da čuti nekaj, tudi če je to fizična bolečina.
Lahko, da se bo samopoškodovala, da si svoje misli premakne iz psihične na fizično bolečino, lahko pa da bo hotela "samo sebe kaznovati", ker se bo počutila, da je ničvredna in si ne zasluži nič dobrega. Kar seveda ni res.
Za konec bi še poudarila, da samopoškodovanje ni nujno v obliki rezanja, bistven je namreč namen.
~~~
Tako, to je torej to za ta del, v drugem delu bom podala svoje osebne izkušnje z depresijo. V kontarijih se ne počutite zadržano postaviti kakšno vprašanje (bom na vse odgovorila) ali pa me spomniti če sem kaj izpustila.
Upam, da sem vam to bolezen vsaj malo približala in, da zdaj vsaj malo bolje razumete:blush:

Liv<3