Pilov blog
Hej!
Tu bom pisala o različnih temah. O državah, krajih, rastlina. Danes sem opisala fižol. Upam da boste ob branju uživali:purple_heart:
*zelena*OPIS FIŽOLA*zelena*
Fižol je zelena rastlina, ki spada v razred dvokaličnic. Je žužkocvetka, ki ga oprašujejo čebele in čmrlji. Sadimo ga v aprilu in maju. Cveti v juliju, avgustu in septembru. Nabiramo ga v decembru. Poznamo več vrst fižola, ki se razlikujejo po obliki, velikosti ter barvi strok in fižola. Poznamo tudi nekaj slovenskih vrst, to pa so: Cipro, Jabelski Pisanec, Jeruzalemski in Klemen.
Navadni fižol je enoletna stročnica, ki jo gojimo v prehrambne namene. Fižol poznamo v grmičasti in vzpenjavi obliki. Pritlikave vrste zrastejo do 60cm v višino, vzpenjave pa 2 do 3m. Glavna korenina pri fižolu je slabo razvita, stranske pa zrastejo 20 do 30cm. Listi so dolgi 15cm, široki pa so 11cm. Cvetovi rastejo v socvetjih. Lahko so bele, roza ali vijolične barve. Plodovi so zeleni, rumeni ali vijolični.
Seme fižola vsebuje klična lista, ki pomagata pri kalitvi in shranjujeta hrano. Zarodek, ki je sestavljen iz stebelca, dveh lističev in koreničice. Seveda pa ima tudi semensko lupino.
Za rast potrebuje 16 do 30 stopinj Celzija. Slabo uspeva na glinenih ali kislih tleh. Potrebuje vlažna tla na polnem soncu. Dobro pa se ujame z jagodami, cvetačo, korenjem, kumarami, zeljem, peso, zeleno solato in z porom.
Razmnožujejo se s semeni. Semena pred sajenjem namočimo v mlačno vodo za 12 ur. Pred sajenjem grede pognojimo s kompostom. Pri fižolu redno kolobarimo. Redno odstranjujemo tudi plevel. Pred sajenjem lahko semena nakalimo na pladnju z vlažno krpo.
Nabiramo nezrele stroke, ki jih skuhamo in pripravimo v solati ali v drugih jedeh. Lahko jih tudi zmrzujemo. Fižol lahko posušimo in shranimo za kasnejšo uporabo. Fižol lahko tudi zmeljemo v prah in dodamo k moki za peko kruha. Uživamo ga kuhanega ali pečenega da uničimo strup. Uporabljamo ga za pripravo juh, omak, kot prilogo ali za samostojne fižolove jedi.
Domovina fižola je Južna Amerika. Indijanci so ga sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. V Evropi se fižol prvič omenja leta 1542, Slovenci pa so ga začeli gojiti v 17. stoletju. V srednjem veku so fižolu rekli »meso ubogih«. V zvezi s fižolom je v Beli Krajni in v Prekmurju veliko navad in običajev. Kuhan na mleku ali v vodi in nezabeljen je bil včasih postna jed.
To je to! Upam da vam je bilo všeč:purple_heart:
Tu bom pisala o različnih temah. O državah, krajih, rastlina. Danes sem opisala fižol. Upam da boste ob branju uživali:purple_heart:
*zelena*OPIS FIŽOLA*zelena*
Fižol je zelena rastlina, ki spada v razred dvokaličnic. Je žužkocvetka, ki ga oprašujejo čebele in čmrlji. Sadimo ga v aprilu in maju. Cveti v juliju, avgustu in septembru. Nabiramo ga v decembru. Poznamo več vrst fižola, ki se razlikujejo po obliki, velikosti ter barvi strok in fižola. Poznamo tudi nekaj slovenskih vrst, to pa so: Cipro, Jabelski Pisanec, Jeruzalemski in Klemen.
Navadni fižol je enoletna stročnica, ki jo gojimo v prehrambne namene. Fižol poznamo v grmičasti in vzpenjavi obliki. Pritlikave vrste zrastejo do 60cm v višino, vzpenjave pa 2 do 3m. Glavna korenina pri fižolu je slabo razvita, stranske pa zrastejo 20 do 30cm. Listi so dolgi 15cm, široki pa so 11cm. Cvetovi rastejo v socvetjih. Lahko so bele, roza ali vijolične barve. Plodovi so zeleni, rumeni ali vijolični.
Seme fižola vsebuje klična lista, ki pomagata pri kalitvi in shranjujeta hrano. Zarodek, ki je sestavljen iz stebelca, dveh lističev in koreničice. Seveda pa ima tudi semensko lupino.
Za rast potrebuje 16 do 30 stopinj Celzija. Slabo uspeva na glinenih ali kislih tleh. Potrebuje vlažna tla na polnem soncu. Dobro pa se ujame z jagodami, cvetačo, korenjem, kumarami, zeljem, peso, zeleno solato in z porom.
Razmnožujejo se s semeni. Semena pred sajenjem namočimo v mlačno vodo za 12 ur. Pred sajenjem grede pognojimo s kompostom. Pri fižolu redno kolobarimo. Redno odstranjujemo tudi plevel. Pred sajenjem lahko semena nakalimo na pladnju z vlažno krpo.
Nabiramo nezrele stroke, ki jih skuhamo in pripravimo v solati ali v drugih jedeh. Lahko jih tudi zmrzujemo. Fižol lahko posušimo in shranimo za kasnejšo uporabo. Fižol lahko tudi zmeljemo v prah in dodamo k moki za peko kruha. Uživamo ga kuhanega ali pečenega da uničimo strup. Uporabljamo ga za pripravo juh, omak, kot prilogo ali za samostojne fižolove jedi.
Domovina fižola je Južna Amerika. Indijanci so ga sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. V Evropi se fižol prvič omenja leta 1542, Slovenci pa so ga začeli gojiti v 17. stoletju. V srednjem veku so fižolu rekli »meso ubogih«. V zvezi s fižolom je v Beli Krajni in v Prekmurju veliko navad in običajev. Kuhan na mleku ali v vodi in nezabeljen je bil včasih postna jed.
To je to! Upam da vam je bilo všeč:purple_heart:
Moj odgovor:
myvxm
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
super je:thumbsup::thumbsup::thumbsup::heart_eyes::heart_eyes::thumbsup::heart_eyes:
