»LIA! Vstani že! Zajtrk si zamudila in čez pol ure se začne pouk!« Clara me je zgroženo stresala za ramena kot bi bila zamuditi pouk najhujša stvar, ki se ti lahko zgodi. Odrinila sem jo in zakopala obraz v blazino, nedeljo sem preživela med blazinami in zalogo robčkov in odločila sem se da bom tako nadaljevala tudi s ponedeljkom.
»Kaj ti je? Si mogoče zbolela? Šla bom v ambulanto!« izginila je še preden bi lahko ugovarjala. Ampak morda njena ideja niti ni tako slaba. Roke sem segrela z mojo ognjeno magijo in si jih pritisnila na obraz. Ogenj mi ne škodi. Ne tisti, ki sem ga jaz ustvarila, oziroma ne morojski ogenj. Elementarjem z ognjeno močjo ne škodi nikakršen ogenj. V glavi mi je začelo razbijati od vročine zato sem roke umaknila, čez nekaj trenutkov sem jih znova položila nazaj.

»Ne skrbi Lia! Pomagali bodo.« je čez pet minut histerično zajavkala Clara in vstopila z visoko morojsko zdravnico. Prijazno se je nasmehnila in iz torbe vzela termometer. Izmerila je temperaturo in se namrščila.
»Danes še počivaj, najbrž ti sprememba vremena ni najbolje dela, poleg tega pa si v zadnjem času preživela kar precej neprijetnih situacij.« pogled ji je obstal na mojem vratu, takoj sem vedela za kaj se gre in odejo potegnila pod brado.
»Aja, pa telegram je tukaj. Gospa West mi ga je dala spotoma.« hvaležno sem se nasmehnila in ga odložila na nočno omarico. Takoj za tem sta se morojski pobrali ven jaz pa sem sedla in telegram odprla.
*i*Prihajamo*i*
Totalno vedela sem kdo ga je poslal in zaradi tega poslala še slabše volje. Na hitro sem ustvarila ognjenega orla in ga poslala z odgovorom. Kratkim in jedrnatim.
*i*Ne*i*