Ojla,
najbrž se sprašujete, zakaj sem takoj po prvem delu objavila drugega. Gre za to, da sem 1. del objavila že včeraj zvečer, ampak je imael toliko napak, da sem ga raje prepisala in mu popravila napake. Danes pa pravzaprav objavljam 2. del. Tokrat bo spodaj link, da mi lahko poveste vaše ideje za nadaljevanje.:grin: Pa nadaljujmo!
Kar naenkrat pa se je zraven nje prikazala neka postava in ji zaklicala: Hej, jaz sem Mary, vodila te bom in ti pomagala. Katie se je začudila: Pomogala pri čem, saj ne rabim nobene pomoči. Mary se je zasmejala: Pa jo! Grem stavit, da se sama ne boš znašla v tem mestu. Katie je po pregovarjanju Mary le pristala, po pogovoru pa se je nekaj spomnila: Hej Mary! Kako to, da si se kar pojavila pred mojo posteljo? Si vila? Maryna lica so pordečila: Ja,nooo. Nekako. Katie je postala radovedna: Kako nekako, si ali nisi? Mary se je začelo zatikati: Jaaa... Ammmm... Pač... Ane... In pol... Ammmm... Glej. gre za to, da če ti rečem, da sem vila, boš zahtevala, da ti izpolnim 3 želje. Katie je začela biti pozorna na vsako Maryno besedo: Jaaaaa... Mary je nadaljevala: Jaz sem pa malo drugačna vila. Kot vidiš izgledam popolnoma normalno. Nimam kiklice in krilc, pa takih čičkeračk pocukranih. Oblečena sem tako kot ti. Katie je bila zelo radovedna, čeprav to ni bilo v njeni naravi: Zakaj pa ne? Mary se je razgovorila: Gre zato, da imam posebno "napakico". Alergična sem na vilji prah. Katie se je začudila: Kaj? Vila si, a je to sploh mogoče? Mary ji je razožila: Ja, vem, da je to malo čudno. Gre zato, da za tako boleznjo zboli 1% vseh vil, ki jih je miliarde in so pomešane med ljudi. V resnici sem, tak človek, če veš kaj mislim. Ne morem uporabljati svojih moči, a me to ne ustavlja. Torej, zdaj pa dovolj o meni. Več se morava pogovoriti o tvoji nalogi. Katie se je začudila: Moji nalogi? Kakšni nalogi? Mary ji je pritrdila: Ja, tvoji nalogi. Po svetu je čisto preveč zlobnih ljudi. Katie je sarkastično pripomnila: Ja, se strinjam. Točno vem o čem govoriš. Mary se ni zmenila za njeno pripombo in jo je raje vprašala: Torej... Kaj ti gre dobro od rok? Letenje? Teleportiranje? Katie se je ponovno začudila: Kaj? Čisto normalen človek sem, na meni ni nič posebnega. Mary jo je pogledala, kot pogleda osel konja v baletni obleki: Nekaj pa mora biti? Kaj rada delaš? Katie se je spomnila svojih risb: Rada rišem. Na poglej si. Podala je svojo skicirko Mary. Mary si je njeno notranjost dobro ogledala. Potem je zavzdihnila: Dobro, rišeš, a ti bova mogli priskrbeti čudežni predmet, ki ga ne smeš izgubiti. Torej začnimo z mojo alergijo. Vila je začela mahati z rokami in kihati. Katie je šlo na smeh, čeprav ga je skušala prikriti. Po približno 30 sekundli predstavi kihanja in čaranja je vila pričarala svinčnik. Katie se je začudila: Toliko energije in kihanja samo za navaden svinčnik? Mary ji je odgovorila: Ne, to ni navaden svinčnik. Z njim lahko rišeš po zraku in stvari, ki jih boš narisala se bodo prikazale. S tem svinčnikom boš svet naredila boljši. Katie je bila ideja všeč: Super! Kdaj začneva?...
SE NADALJUJE
Link:
https://forms.gle/KXLAUMky1dYMD3Ki7
Upam, da ti je bil ta del zgodbe všeč. Če si zadovoljen/a z mojo zgodbo stisni like. Lahko tudi komentiraš, če ti je zgodba všeč ali imaš kakšno pripombo. Ne bom zamerila:wink:
Jany