Sem Etan in hodim v deveti razdred osnovke. Moja življenska poved je:"Drugačen sem," pa to ni niti kot se zdi. Nimam iznakaženega obraza ali apergerjvega sindroma, nisem na vozičku in tudi downovega sindroma nimam. Sem popolnoma zdrav in tudi nič nimam proti ljudem s posebnimi potrebami. Ker pa sem vseeno drugačen in weird me sošolci zajebavajo, da sem otrok s posebnimi potrebami. Ne bi imel veliko proti, če ne bi vedel kaj s tem mislijo. In srce se mi para ko potem vidim enga sošolca, ki sicer ima ene tri z'lo dobre prijatle ampak ima posebne potrebe. Zdaj pa, zakaj sem že drugačen? Da vam povem....
Vsako leto do 7.razreda sem se zelo veselil novega šolskega leta. V šestem razredu so me začeli zabavat in naslednie leto sem mislil, da bo pač OK:(
Pa ni b'lo. Drugačen pa sem vbistvu kar po videzu in pa tudi karakterju. Bil je popularen jeans :jeans:, takšen temno moder, ki ima po nekod svetlo moder del. Ampak jaz sem nosil trenerjke, ko pa sem dal gor kavbojke so bile te temno modre ali črne. Potem je bila tako IN frizura petelinček, le da so jo nekateri fanti z znaše šole malo spremnili. Jaz pa sem vsak dan prišel z svojimi skravžlanimi rjavimi lasmi.....