Hana je obstala pred šolo, ter vstopila. Hodniki so bili prazni in tihi, vsi so bili že v razrednih.
Razmišljala je kako naj se izgovori učiteljici, ko se je pred njo naenkrat pojavil Patrik iz 8.b.
»Tudi ti zamujaš?« jo je vprašal
» Jap,« je jezno rekla. »Nočne more sem imela. Kaj pa ti?«
»Tudi jaz sem imel čudne sanje,« je odvrnil Patrik. »Nekakšen črni zmaj me je lovil.«
»Kaj tudi tebe!!!!!!!!!,« je Hana od začudenja skoraj padla na tla. »Saj se hecaš ane?«
»Ne. Tekel sem po gozdu za mano pa je bil zmaj. Potem se je pred mano pojavil prepad in začel sem
padati vanj.«
»Dejansko sva imela enake sanje,« Hana še vedno ni mogla skriti presenečenja.
»To je res čudno. Misliš, da sva nekako…hm… povezana?«
»Ne vem… Bova videla. Zdaj pa moram iti. Matematika se bo spet jezila name. Tudi tebi se verjetno
mudi.«
»Oh saj res čisto sem pozabil na čas. Se vidiva!«
»Adijo!«
Ko je Hana vstopila v razred so vsi sedeli in nekaj prepisovali iz table. Matematika se je jezno obrnila k
njej.
»Kakšen izgovor si boš pa tokrat izmislila za zamudo?« je sitno rekla.
»Oprostite za zamudo. Na cesti je bil zastoj,« se je zlagala Hana.
»Ha misliš, da ti bom verjela? Rajši priznaj, da si zaspala!«
Hana ni spregovorila, učiteljici pa je postalo dovolj: »Pogovorila se bom s tvojo razredničarko. Ti pa se
usedi in prepiši račune iz table.«
Usedla se je zraven Sare. Spogledali sta se, a si nista upale nič reči, saj je bil učiteljica že tako preveč
jezna. Sara je iz torbe vzela beležko, ter iz nje iztrgala listek. Nanj je napisala: SLABE SANJE?. Listek je
dala Hani. Ta je pokimala. SAJ BO… :heart: jo je Sara potolažila z novim listkom. Hana se je nasmehnila.
Vesela je bila, da je imela tako prijateljico, toda ni ji hotela povedati ničesar o sanjah. Vsaj ne še zdaj,
ko je bilo vse preveč čudno…
Potem je zazvonilo. Imeli so geografijo. Hana ni bila zbrana. Gledala je čez okno in razmišljala o mori…
___________________________________________________________________

Naslednji del zgodbe je tu.:smile: Prosim povejte kako se vam zdi.