Ojla, odločila sem se da bom začela pisat zgodbo. Bo pa v delih! Upam da vam bo všeč! Pa začnimo!
Ps. Vsakič bom prilepila zraven še kakšno sliko!
»Ljubica, pridi iz sobe nekaj se moremo pogovoriti.« je rekla mama in odprla vrata moje sobe. Pogledala me je z njenim žalostnim pogledom, ki mi je govoril, da je nekaj narobe.
Ne sigurno sem stopila iz sobe, ter se usedla na enega izmed stolov pri mizi.
Tam sta me vsa otožna že čakala oči in mami. Kar nekaj časa je trajala ne prijetna tišina, vendar jo je mama prekinila in začela:« Saj veš da se imava z očijem rada ( dolga in mučna tišina). Ampak žal ne moreva več tako naprej. »Torej se bosta ločila?« sem rekla direktno napol v solzah… »To ni tako preprosto.« je rekel oče. Nato je nadaljeval:« Z mami sva se odločila da bo najbolje zate, če se z mami preseliš na vas, k babici.« Nisem mogla več zadrževati solz, kar vlile so se iz mene. Mami me je objela in poljubila na čelo. Tesno me je stiskala in ponavljala besede:« Vse se bo še uredilo, vse bo dobro, ne skrbi«. Nenadoma mi je bilo vsega dovolj. Odrinila sem mami in podrla stol (da je počilo…), nato sem jezno odvihrala v sobo. Oče je še nekaj zavpil, vendar ga nisem več slišala. Glavo sem zarila v blazino in kričala in kričala. Dokler se nisem ustavila ter zadihala. Nato sem zaprla oči in zaspala.
No če vam je bilo všeč napišite v komentarje ali pa stisnite <3.
Če mate kake popravke jih bom pa vesela!
Lp
Ps. Vsakič bom prilepila zraven še kakšno sliko!
»Ljubica, pridi iz sobe nekaj se moremo pogovoriti.« je rekla mama in odprla vrata moje sobe. Pogledala me je z njenim žalostnim pogledom, ki mi je govoril, da je nekaj narobe.
Ne sigurno sem stopila iz sobe, ter se usedla na enega izmed stolov pri mizi.
Tam sta me vsa otožna že čakala oči in mami. Kar nekaj časa je trajala ne prijetna tišina, vendar jo je mama prekinila in začela:« Saj veš da se imava z očijem rada ( dolga in mučna tišina). Ampak žal ne moreva več tako naprej. »Torej se bosta ločila?« sem rekla direktno napol v solzah… »To ni tako preprosto.« je rekel oče. Nato je nadaljeval:« Z mami sva se odločila da bo najbolje zate, če se z mami preseliš na vas, k babici.« Nisem mogla več zadrževati solz, kar vlile so se iz mene. Mami me je objela in poljubila na čelo. Tesno me je stiskala in ponavljala besede:« Vse se bo še uredilo, vse bo dobro, ne skrbi«. Nenadoma mi je bilo vsega dovolj. Odrinila sem mami in podrla stol (da je počilo…), nato sem jezno odvihrala v sobo. Oče je še nekaj zavpil, vendar ga nisem več slišala. Glavo sem zarila v blazino in kričala in kričala. Dokler se nisem ustavila ter zadihala. Nato sem zaprla oči in zaspala.
No če vam je bilo všeč napišite v komentarje ali pa stisnite <3.
Če mate kake popravke jih bom pa vesela!
Lp
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super si napisala!:heart::heart: Komaj čakam na nov del (mi je tudi zelo všeč, da dodajaš slike, primerne zgodbi).
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
reees zanimivo. Me lahko obveščaś?
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba!!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobra zgodba
Ne bom zgubljala časa grem brat naprej.
Ne bom zgubljala časa grem brat naprej.
0
Moj odgovor:
lilybloom
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
help
Hi, imam en velik problem in upam, da mi boste znali pomagati. Do 7. razreda sem bila odlična učenka, zdaj pa so mi ocene v 8. in 9. razredu padle na 3 in 2. Ne vem, kaj je narobe.
V šoli imam eno najboljšo prijateljico, s katero se res dobro razumem, z drugimi pa se ne družim veliko. Včasih se sprašujem, ali se jim zdim čudna. Nimam veliko samozavesti in se včasih počutim manjvredno.
Zdaj sem 9. razred in res nočem, da bi bilo v srednji šoli enako. Želim se izboljšati. Za nekaj časa sem si dala dol Snapchat, da si malo spočijem od vsega.
Zanima me, kaj naj naredim – ali naj se v tem mesecu še v 9. razredu potrudim spremeniti stvari ali naj raje naredim “glow up” do srednje šole in se tam bolj izboljšam?
V šoli imam eno najboljšo prijateljico, s katero se res dobro razumem, z drugimi pa se ne družim veliko. Včasih se sprašujem, ali se jim zdim čudna. Nimam veliko samozavesti in se včasih počutim manjvredno.
Zdaj sem 9. razred in res nočem, da bi bilo v srednji šoli enako. Želim se izboljšati. Za nekaj časa sem si dala dol Snapchat, da si malo spočijem od vsega.
Zanima me, kaj naj naredim – ali naj se v tem mesecu še v 9. razredu potrudim spremeniti stvari ali naj raje naredim “glow up” do srednje šole in se tam bolj izboljšam?



Pisalnica