Pisalnica
Okej, tole ni najboljše, enkrat v kratkem objavim še nadaljevanje, ča vam bo všeč. Plis, lajkajte in komentirate!:kissing_heart::heart:
Živijo. Ime mi je Elizabeth. Večina ljudi me kliče Ella ali Ellie, ampak to ni tako pomembno. Mislim, ime ne naredi osebe, ali pač.
Danes je prvi september, začetek šolskega leta. Najbolj smešno pri vsem skupaj pa je to, da sploh nismo v šoli. Največje težave se bile z Razvrstitvijo, a potem so se učitelji domislili, da bodo vsi učenci prvega letnika opravljali test z osebnimi vprašanji. Kako to vem? Jonas je v prvem letniku. Jonas je moj mlajši brat in včasih zna biti kar prijazen, recimo takrat, ko kaj hoče od mene. Drugače pa je prava mala nadloga. Do zdaj ni hodil v šolo, niti bunkeljsko (jaz sem), zato so ga zanimale vse stvari v zvezi s poukom. In na koga se je obrnil? Name. Prijazna starejša sestra, ki mu v vsem ustreže, kajne? Niti slučajno. Saj imam svojo sobo, to je že res, pa tudi večino časa med počitnicami sem poskusila preživeti tam. V bistvu se vidiva samo med obroki in med skrbjo za živali, ampak še tisto malo časa, ki ga preživiva skupaj, se samo kregava. Ah, in o živalih:
Res se nočem hvaliti, ampak imamo zelo veliko posestvo. Moja starša sta ga kupila, da bi lahko skrbela za svoje ljubljenčke: zmaje. Če še nikoli niste pomislili na to, zmaj potrebuje ogromno prostora in opreme. Tako, zdaj veste. Mami in oči naju poskušata navdušiti nad zmaji, in priznam, res je zabavno in vznemirljivo jezditi letečega zmaja, ki jadra nad poljanami in gozdovi, težava je samo v tem, da tega ne smem početi pravzaprav nikoli, samo enkrat sem šla, na počitnicah, ko sem bila stara dvanajst. To je bil eden najlepših dogodkov mojega življenja. Sicer pa mislim, da v mojem življenju ni kaj prida dosti veselih dogodkov. No ja, lepo je bilo, ko sem prišla v Drznvraan, sicer pa se ne spomnim česa posebno veselega.
Najslabše pri vsem skupaj je, da sem trdno prepričana v nekaj: Ministrstvo ima gotovo zdravilo za tole, ampak ga ne dajo nikomur, ker se jim zdi nepravično, da ga mi imamo, bunkeljni pa ne. Mislim, saj je prijazno do njih, ampak resno: dajte no! Če bi nas vse cepili, bi bili lahko vsi v šoli in v službi. Če slučajno niste dojeli: vojna je! V karanteni smo! In ne, ne zmagujemo te vojne! Vsi čarovniki in čarovnice so se obrnili proti Ministrstvu. Celo bunkeljski starši učencev na Bradavičarki. Neka bunkeljska učiteljica matematike, mama enega naših študentov, je profesorjem je pomagala ustvariti program, v katerem je virtualna Bradavičarka (vem, da je to bunkeljska spletna stran, zato se ne pritožujte, ker sem uporabila izraz 'virtualna Bradavičarka', ker nisem imela boljše ideje, okej?) z vsem posestvom vred. Tam imaš svoj lik, ki ga lahko s tipkovnico in miško premikaš po posestvu in se pogovarjaš s prijatelji (med odmorom, seveda (čeprav se večina tega ne drži ( mislim, pogovarjajo, no pogovarjamo se tudi med poukom))) prek nekakšnega chata. Moram priznati, učitelji so tole zadevo z internetom kar dobro usvojili, glede na to, da so imeli na voljo samo poletne mesece…
O moj Bog! Jonas je na vrsti! Tako kot jaz se tudi on piše Woster, zato sva po abecedi vedno zadnja. In zdaj je ostal samo še on! Samo ne Drzvraan, samo ne Drzvraan…! ( Nočem z njim delit še šolske dnevne sobe, pač, poleg domače, ker mi je zadnja štiri leta to izogibanje kar lepo uspevalo. ) Odločilna sodba…! In…! PIHPUFF! Še sreča! Pihpuff! Nisva skupaj v domu! Vidim, kako mu pihpuffovski duh čestita! Ubogi prvi letniki. Svoje Razvrstitve se bodo spomnili kot virtualne.
Moja Razvrstitev je bila veliko bolj čarobna od Jonsove. Tako kot on sem bila tudi jaz na vrsti zadnja. Profesorica je rekla: ''Woster, Elizabeth,'' kar je bilo dokaj nenavadno, saj me večina ljudi kliče Ella. Šla sem tja, si na glavo poveznila klobuk, on pa je rekel, da se mu zdim ravno pravšnja za…DRZNVRAAN! To je bilo zanimivo, čeprav sem bila, tako kot vedno, malce živčna. No, učitelji me kličejo 'gospodična Woster' ali 'Wosterjeva'. Tammi pa mi pravi 'Elizabeth Woster' ali 'Wosterjeva punčara', kot bi bila to nekakšna žaljivka (ker v njenem svetu je vse, povezano z mano, žalitev). S Tammi se ne razumeva najbolje. Ona namreč misli, da je kraljica cele šole, ker je njena teta ravnateljica. Na srečo je gospa Polles bolj kot ne nepristranska, tako da Tammijin dom (Spolzgad) nikoli nima največ točk (vsaj ne po nepotrebnem) in nikoli ne uidejo zasluženi kazni. Tammi je moja sošolka že od vrtca. Ko sem dobila pismo za akademijo, sem mislila, da sem se je končno znebila. Ampak ne. Tudi ona je dobila pismo in tako mi lahko še naprej greni življenje. Skratka, sovražim Tammi.
Živijo. Ime mi je Elizabeth. Večina ljudi me kliče Ella ali Ellie, ampak to ni tako pomembno. Mislim, ime ne naredi osebe, ali pač.
Danes je prvi september, začetek šolskega leta. Najbolj smešno pri vsem skupaj pa je to, da sploh nismo v šoli. Največje težave se bile z Razvrstitvijo, a potem so se učitelji domislili, da bodo vsi učenci prvega letnika opravljali test z osebnimi vprašanji. Kako to vem? Jonas je v prvem letniku. Jonas je moj mlajši brat in včasih zna biti kar prijazen, recimo takrat, ko kaj hoče od mene. Drugače pa je prava mala nadloga. Do zdaj ni hodil v šolo, niti bunkeljsko (jaz sem), zato so ga zanimale vse stvari v zvezi s poukom. In na koga se je obrnil? Name. Prijazna starejša sestra, ki mu v vsem ustreže, kajne? Niti slučajno. Saj imam svojo sobo, to je že res, pa tudi večino časa med počitnicami sem poskusila preživeti tam. V bistvu se vidiva samo med obroki in med skrbjo za živali, ampak še tisto malo časa, ki ga preživiva skupaj, se samo kregava. Ah, in o živalih:
Res se nočem hvaliti, ampak imamo zelo veliko posestvo. Moja starša sta ga kupila, da bi lahko skrbela za svoje ljubljenčke: zmaje. Če še nikoli niste pomislili na to, zmaj potrebuje ogromno prostora in opreme. Tako, zdaj veste. Mami in oči naju poskušata navdušiti nad zmaji, in priznam, res je zabavno in vznemirljivo jezditi letečega zmaja, ki jadra nad poljanami in gozdovi, težava je samo v tem, da tega ne smem početi pravzaprav nikoli, samo enkrat sem šla, na počitnicah, ko sem bila stara dvanajst. To je bil eden najlepših dogodkov mojega življenja. Sicer pa mislim, da v mojem življenju ni kaj prida dosti veselih dogodkov. No ja, lepo je bilo, ko sem prišla v Drznvraan, sicer pa se ne spomnim česa posebno veselega.
Najslabše pri vsem skupaj je, da sem trdno prepričana v nekaj: Ministrstvo ima gotovo zdravilo za tole, ampak ga ne dajo nikomur, ker se jim zdi nepravično, da ga mi imamo, bunkeljni pa ne. Mislim, saj je prijazno do njih, ampak resno: dajte no! Če bi nas vse cepili, bi bili lahko vsi v šoli in v službi. Če slučajno niste dojeli: vojna je! V karanteni smo! In ne, ne zmagujemo te vojne! Vsi čarovniki in čarovnice so se obrnili proti Ministrstvu. Celo bunkeljski starši učencev na Bradavičarki. Neka bunkeljska učiteljica matematike, mama enega naših študentov, je profesorjem je pomagala ustvariti program, v katerem je virtualna Bradavičarka (vem, da je to bunkeljska spletna stran, zato se ne pritožujte, ker sem uporabila izraz 'virtualna Bradavičarka', ker nisem imela boljše ideje, okej?) z vsem posestvom vred. Tam imaš svoj lik, ki ga lahko s tipkovnico in miško premikaš po posestvu in se pogovarjaš s prijatelji (med odmorom, seveda (čeprav se večina tega ne drži ( mislim, pogovarjajo, no pogovarjamo se tudi med poukom))) prek nekakšnega chata. Moram priznati, učitelji so tole zadevo z internetom kar dobro usvojili, glede na to, da so imeli na voljo samo poletne mesece…
O moj Bog! Jonas je na vrsti! Tako kot jaz se tudi on piše Woster, zato sva po abecedi vedno zadnja. In zdaj je ostal samo še on! Samo ne Drzvraan, samo ne Drzvraan…! ( Nočem z njim delit še šolske dnevne sobe, pač, poleg domače, ker mi je zadnja štiri leta to izogibanje kar lepo uspevalo. ) Odločilna sodba…! In…! PIHPUFF! Še sreča! Pihpuff! Nisva skupaj v domu! Vidim, kako mu pihpuffovski duh čestita! Ubogi prvi letniki. Svoje Razvrstitve se bodo spomnili kot virtualne.
Moja Razvrstitev je bila veliko bolj čarobna od Jonsove. Tako kot on sem bila tudi jaz na vrsti zadnja. Profesorica je rekla: ''Woster, Elizabeth,'' kar je bilo dokaj nenavadno, saj me večina ljudi kliče Ella. Šla sem tja, si na glavo poveznila klobuk, on pa je rekel, da se mu zdim ravno pravšnja za…DRZNVRAAN! To je bilo zanimivo, čeprav sem bila, tako kot vedno, malce živčna. No, učitelji me kličejo 'gospodična Woster' ali 'Wosterjeva'. Tammi pa mi pravi 'Elizabeth Woster' ali 'Wosterjeva punčara', kot bi bila to nekakšna žaljivka (ker v njenem svetu je vse, povezano z mano, žalitev). S Tammi se ne razumeva najbolje. Ona namreč misli, da je kraljica cele šole, ker je njena teta ravnateljica. Na srečo je gospa Polles bolj kot ne nepristranska, tako da Tammijin dom (Spolzgad) nikoli nima največ točk (vsaj ne po nepotrebnem) in nikoli ne uidejo zasluženi kazni. Tammi je moja sošolka že od vrtca. Ko sem dobila pismo za akademijo, sem mislila, da sem se je končno znebila. Ampak ne. Tudi ona je dobila pismo in tako mi lahko še naprej greni življenje. Skratka, sovražim Tammi.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo zanimiva zgodba.🥰 Me lahko obveščaš o novih deluh?
Hvala, če lahko!
Hvala, če lahko!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:) Poglej v kotiček
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Iflična zgodba :).
1
Avery
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mislim, da če se naročiš na moj profil, lahko prejemaš obvestila, če kaj objavim...nisem prepričana. Sicer pa hvala za pohvalo!:blush::upside_down::stuck_out_tongue_winking_eye: Bom kmalu še kaj napisala.
Lp Tessa:kissing_heart:
Lp Tessa:kissing_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tenks:kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Vaduajdu
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijateljska dilema repost
torj jst že od majhnega poznam to eno punco ker ma moje sosede za stare starše+je moja sorodnica. no kot mala je meni šla ona na živce in sem se smao delala da sem z njo prijateljica (pač kk otročje) to pa tudi zato ker je bla bolj podivjana in malo kao troublemaker. ampak js sem se znjo vseeno tak skori vsak vikend z njo družla in pol v zadnih letih se je tudi "poboljšala" in sva se recimo da bl razumeli. ta punca pa je tudi 2 let mlajša od mene in je ponavadi kr otročja oz kaj hočem povedat da še ne razmišlja lih zrelo (no sej kot da jaz pa). no in te stvari mene motjo in že iz otroštva je ona hotla čustveno manipulirat npr. "če to narediš ne bova več prjatlci" ampak meni je blo vseeno ker me je malo bolel k za njo (pač takrat itak nisem hotla bit njena prjatlca). ona se je pa tudi vedno hotla z mano družit in je s tem bla tud ful vsijliva (pa ko sem ji rekla da mam dovolj al pa ji poskusla namignit je še ona kr vztrajala) in js ji itak nisem mogla kr rečt da mi ni za druženje tak da sem se včasih lagala da mam opravke al pa sem ji med druženjem kr mal zbežala 🫣
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
