Hej vsi, to je moja prva zgodba in upam da vam bo všeč...

Zaman sem zvonila in potem še trkala po babičinih vratih, v katerem je živela že več kot 40 let. Obupana sem se usedla na prvo stopnico. Nekaj časa sem tako sedela, ko sem zaslišala, da nekdo šepa navzgor po stopnicah.Sedela sem in poslušala tisti ritmični rs- rrrsss, rs- rrrsss. Na zavoju stopnic se je pojavil fant v črni trenirki. V roki je nosil košarkaško žogo. Gotovo sem ga presenetila, ko sem tako sedela, kakor odrevenela v tišini in polmraku stopnišča.
>Oh<, je dejal.
>Ja, hmm<, sem dejala.
Stopil je korak nazaj, jaz pa sem se dvignila.
>Babico čakam<, sem dodala.
>Aha<, je rekel. In še: >Razumem.<
Ni slabo, za začetek. Redkokdaj srečam koga, ki me razume.
>Greš na obisk?<, sem vprašala. Možgani so se mi prebudili in začela sem razmišljati, h komu bi lahko prišel.V bloku je živelo nekaj mladih družin in nekaj več upokojenih parov plus babica Milena. Vse sem dokaj dobro poznala.
>Radovednost iz navade.<, sem še dodala z opravičujočim nasmeškom, da sem ga to sploh vprašala.
>Stanujem zgoraj<, je rekel in šepaje nadaljeval po stopnicah.

Upam, da vam je bil prvi del všeč, kmalu lahko pričakujete že 2. del.