Bila sta že izmučena, ko so mimu njiju švignile božičkove sani. Prav na njih je sedel božiček s svojimi jelenčki. Zelenček in Viharček sta se vidno ustrašila ampak upanje, da morda božiček ne bi bil tako jezen, če bi mu prej povedala je za njiju obstajalo. Ko sta bila že pred vrati je Viharček zakričal: " Nee, jaz ne grem v palačo!" Zelenček je rekel:" Kaj pa je zdaj to, vso pot sva prehodila zaman?"
Viharček je odgovoril:" No mogoče, ampak sama bova poiskala krivca in to še pred božičem!"
Zelenčku je zamisel ugajala zato se je odločil, da bo sprejel Viharčkovo pobudo čeprav ni vedel kaj bi sploh storil. Počasi sta odcapljala nazaj in se vrnila v delavnico. Odločila sta se, da bosta pospravila ves nered, ki sta ga pred tem pustila za seboj. Minilo je kako uro in vse je bilo kot iz škatlice. Viharček je naenkrat dobil idejo. "Zelenček, danes bova ponoči stražila!" je rekel. Zelenček mu je odgovoril: "Če ti tako praviš!"
Odšla sta domov, da bi si pripravila spalni vreči ter vse nujno potrebno. In potem spet nazaj v delavnico. Temna noč je obdala mestece in vsi so se odpravili spat. Zelenček in Viharček pa sta komaj držala odprte oči. Zaspala sta. Sredi noči pa se je začelo nekaj dogajati. Oba sta spala, ko je naenkeat nekaj zaškripalo. In še enkrat. Pa še tretjič. Darila so ponovno popadala, in nekaj jih je tudi izginilo. Zelenček je neopazno odprl eno oko in pozorno napel ušesa...

________________________________________________
Hej! Pred vami je nov del. Mislim, da ni tako zelo zanimiva zgodba. Se pa splača prebrati če vam je dolgčas. Želim vam lepe praznike!