Pošast se jima je približevala. Iz grmovja se je pokazala Paulina glava. Rasprla je oči in stekla stran. Hja, pogum pa tak. Si je mislila. Naredila je kepo in jo vrgla. Volkodlaka je zadela v oči, sneg ki pa je pristal na njegovem kožuhu se je rastopil. Vsepovsod je bil premazan s kislino. Lejla je s hrbtom zadela ob drevo. Okoli nje so poplesovale snežinke a se niso zastopile ob dotiku z kislino. Gaj je vzkliknil “ Lejla snežena magija. Ti lahko opravljaš s snegom! Te snežinke ki se ne rastopijo v stiku z kislino si pričarala ti. S kepo si zadela tja kamor si želela. Tvoja volja jih nadzira!” Pošast je zaječala in njene oči ni so bile več rdeče. Gaj je imel bodalo in ji odsekal kremplje. Pošast je zatulila in jo podrisala v gozd. Paula je pritekla s celim razredom in celo učiteljem. “ kaj se je zgodilo?” je vprašala.