'Asar, prinesi mi krono' je zadonelo v dvorani.
'Takoj, gospodar' Asar se je priklonil pred kralja in pomolil krono predenj.
Kralj se je zlovešče zasmejal tako, da se je skoraj zemlja Ogisha stresla. Na obraz si je nadel smrtonosen nasmešek in ne Asar, ne kakšen od služabnikov, ki se je slučajno prikazal v prostoru, si ni upal niti premakniti.
'Zdaj se igra začenja' krono je prijel mehko in previdno, kot se spodobi držati tako dragocen predmet in si jo nadel na glavo.
Prej turkizne oči so postale črne. Bolj črne, kot sama senca. Ko je spregovoril je bilo slišati zvok senc. Tih in smrotnosen, kot vsaka senca.
Kralj Ogisha je bil pripravljen, da zavlada svetu.

Kalysha se je sprehajala po ulicah Thorncairna. S temno kapuco na glavi je nihče ni prepoznal, pa tudi nikogar ni zanimala. Orožje, ki ga je sedemnajstletnica nosila pod ogrinjalom je bilo nevidno in neslišno. Stopala je samozavestno in odločno in se ustavila šele, ko je prispela do težkih črnih vrat.
Ko jih je odprla je glasno zadonelo in postavi za vrati se je zvito nasmehnila.
'Imam kar si hotel '

Kot sem obljubila je tu nova zgodba The sound of shadows (zvok senc), Upam, da vam je všeč. Ker je to uvod je bolj kratek, ostali deli pa bodo daljši.