19. 1.

Dragi dnevnik!
Danes sem imela svoj rojstni dan in ni šlo ravno vse po planu, no vsaj na začetku ne.
Naj ti razložim:
Zbudim se v rahli nervozi, velikih pričakovanjih in pozitivnih mislih o današnjem dnevu. Danes imam stoti rojstni dan, razmišljam, ko se odpravljam po dolgem in temnem hodniku našega grada do kopalnice. V kopalnici porabim dve uri. Najprej si s šamponom iz mišjih dlak in pajkovih mrež temeljito operem lase. Na lase dodam veliko gela in si jih nakodram. Umijem si svoje zobe tako, da se svetijo. Na svojo belo kožo nanesem čisto malo pudra na ustnice pa šminko. Oblečem svojo prečudovito črno obleko, ki je okrašena s čipkami, nato pa se odpravim dol na zajtrk. Moji starši vsakemu otroku za jubilejno stoto obletnico pripravijo slavnostni zajtrk. Tudi meni so ga. Ko se celotna moja družina posede za mizo je čas za mojo zaobljubo, ki je značilna za stoletnico. Ta zaobljuba te naredi odgovornega vampirja in ti omogoči, da greš kdaj malo ven na potep piti kri. Zaobljubo sem opravila in sedaj je čas za zabavo. Pride večina mojih sorodnikov in nekaj prijateljic iz šole. In sedaj pridemo na ta del, ko ne gre vse ravno po planu. Čudno se mi zdi, da so po eni uri prišle še samo moje tri najboljše prijateljice. Sicer se mi zdi to čisto ok ampak vseeno kje so vsi? Mama še enkrat preveri vabilo in ugotovi, da je napisala ne pravi datum in, da gostje pridejo jutri. Moj ati je v paniki začel klicati vse goste. Nekaj se jih je na srečo odzvalo. Pojedli smo pojedino. Napočil je čas za torto vendar torte ni bilo nikjer. Mama je šla še enkrat preveriti k Cameronu (naš hišni služabnik) vendar je on pozabil speči torto. Starši so hitro šli naročiti torto zame. Jaz se bila že na robu joka. Ko pa so moji mlajši bratranci podrli vso okrasje, mi je bilo dovolj planila sem v jok in stekla v svojo sobo. To je najslabša stotka kar jih je! Pa tako sem se je veselila. TOK TOK! Je nekdo potrkal na moja vrata. Bila je moja najstarejša sestra Bianca. Ona je stotko praznovala pred pedesetimi leti. "Veš Ashley tudi moja stotka je izgledala tako!" "A res?" sem bila začudena. "Ja! Ampak tega se ne spomniš ker si bila še mala. In veš na koncu se je vse uredilo. Zdaj pa pridi greva dol!" malo me je pomirila in sem odšla z njo. Ko se prišla ven je bilo okrasje na svojem mestu in na mizi je stala torta.
To je najboljša stotka v mojem življenju!