Ola amigos!
Kako ste? Tukaj je nov del. Uživajte.
Lysm, Nice girl
Konec prejšnjega dela:
___________________________________________________
»Ne razumem teh Gelltancev. Zakaj se sploh želijo osamosvojiti? Saj smo jim dali jasno vedeti, da tega ne bomo trpeli,« je začudeno in jezno hkrati razmišljal Davies. »Tudi jaz jih ne razumem, a vem, da se tako kot ne mi, tudi druge države ne strinjajo, da bi se Gelltanija osamosvojila,« je počasi dejal poveljnik. »Edward, zdaj mi je jasno!« je naenkrat vzkliknil Harvey.
___________________________________________________
Nov del:
»Orožja ne želijo prodati, ker vedo, da se bodo lahko odključili le z njim! Mi jim namreč ne pustimo, da bi se osamosvojili.« »Resnično neumni smo! Kako to, da se tega nismo spomnili že prej?« je premišljeval Edward. »Počakaj malo. Kdaj se namerava osamosvojiti?« je tuhtal Davies. »Ne bi vedel, govorice o samosvojitvi se širijo le kak teden, torej verjetno kmalu. Čez teden dni, bodo verjetno že samostojna država,« je zamišljeno odgovoril poveljnik. »Vem, kaj hočejo doseči s tem! Torej nam ne preostane drugega kot...« je razjarjeno premišljeval Harvey. »Kot vojna! Branili bomo našo državo in ne bomo dopustili, da nam jo podre ničvredna Gelltanija!« je zmagovalno vzkliknil Davies. V kasarni je zavladala popolna tišina. »Pa res misliš, da je tako prav?« je čez nekaj časa zaskrbljeno vprašal Edward. »Pomisli,« se ni dal Harvey, ki se mu je to očidno zdela odlična zamisel. »Kaj pa naj naredimo? Saj bodo drugače res še samostojna država, in če bomo vsi stopili skupaj, nam jo bo kljub orožju uspelo premagati!« »Prav, telefoniral bom predsedniku, da premisli o predlogu in se o vsem skupaj pogovori z drugimi predsedniki,« se je vdal Edward, ki se mu je predlog očitno zdel vse boljši. Iz kasarne sem zaslišala korake poveljnikov, ki sta se mi vse bolj približevala in hitro sem se skrila za vodnjak. Nisem mogla verjeti svojim ušesom. »Napadli bodo Gelltanijo!« Iz oči so se mi vlile solze. »Kaj pa moji domači? Moram jih posvariti.«
Počakala sem, da so se koraki oddaljili. Edward in Davies sta zavila za vogal, premišljevaje, kaj bi lahko storila, zato me sploh nista videla. A pravzaprav nisem vedela kaj naj naredim. Predsedniku se bo ideja sigurno zdela imenitna, zato bodo Gelltanci kaj kmalu v nevarnosti. A če jih ne posvarim, se ne bodo mogli pravočasno braniti. In šele tedaj mi je v glavo kapnila misel: »V napačni vojski sem!« Morala bi se boriti za Gelltance, ki bodo prej ko slej v nevarnosti, ne pa proti njim! Previdno sem s ozrla na okoli. »Kaj naj?« sem se potihoma vprašala, a začudeno ugotovila, da sem dobila odgovor. »Posvari jih,« se je oglasil glas iz teme. Za trenutek sem se ustrašila, nato pa sem si rekla, da so to najbrž le čudne sanje. Da bi se prepričala, sem se uščipnila v roko. »Au,« sem zajavkala, a z grozo spoznala, da to niso sanje. Iz žepa sem potegnila majhen nož, ki mi ga je za petnajsti rojstni dan podaril očka. »Kdo je?!« sem zaklicala v temo.
Kako ste? Tukaj je nov del. Uživajte.
Lysm, Nice girl
Konec prejšnjega dela:
___________________________________________________
»Ne razumem teh Gelltancev. Zakaj se sploh želijo osamosvojiti? Saj smo jim dali jasno vedeti, da tega ne bomo trpeli,« je začudeno in jezno hkrati razmišljal Davies. »Tudi jaz jih ne razumem, a vem, da se tako kot ne mi, tudi druge države ne strinjajo, da bi se Gelltanija osamosvojila,« je počasi dejal poveljnik. »Edward, zdaj mi je jasno!« je naenkrat vzkliknil Harvey.
___________________________________________________
Nov del:
»Orožja ne želijo prodati, ker vedo, da se bodo lahko odključili le z njim! Mi jim namreč ne pustimo, da bi se osamosvojili.« »Resnično neumni smo! Kako to, da se tega nismo spomnili že prej?« je premišljeval Edward. »Počakaj malo. Kdaj se namerava osamosvojiti?« je tuhtal Davies. »Ne bi vedel, govorice o samosvojitvi se širijo le kak teden, torej verjetno kmalu. Čez teden dni, bodo verjetno že samostojna država,« je zamišljeno odgovoril poveljnik. »Vem, kaj hočejo doseči s tem! Torej nam ne preostane drugega kot...« je razjarjeno premišljeval Harvey. »Kot vojna! Branili bomo našo državo in ne bomo dopustili, da nam jo podre ničvredna Gelltanija!« je zmagovalno vzkliknil Davies. V kasarni je zavladala popolna tišina. »Pa res misliš, da je tako prav?« je čez nekaj časa zaskrbljeno vprašal Edward. »Pomisli,« se ni dal Harvey, ki se mu je to očidno zdela odlična zamisel. »Kaj pa naj naredimo? Saj bodo drugače res še samostojna država, in če bomo vsi stopili skupaj, nam jo bo kljub orožju uspelo premagati!« »Prav, telefoniral bom predsedniku, da premisli o predlogu in se o vsem skupaj pogovori z drugimi predsedniki,« se je vdal Edward, ki se mu je predlog očitno zdel vse boljši. Iz kasarne sem zaslišala korake poveljnikov, ki sta se mi vse bolj približevala in hitro sem se skrila za vodnjak. Nisem mogla verjeti svojim ušesom. »Napadli bodo Gelltanijo!« Iz oči so se mi vlile solze. »Kaj pa moji domači? Moram jih posvariti.«
Počakala sem, da so se koraki oddaljili. Edward in Davies sta zavila za vogal, premišljevaje, kaj bi lahko storila, zato me sploh nista videla. A pravzaprav nisem vedela kaj naj naredim. Predsedniku se bo ideja sigurno zdela imenitna, zato bodo Gelltanci kaj kmalu v nevarnosti. A če jih ne posvarim, se ne bodo mogli pravočasno braniti. In šele tedaj mi je v glavo kapnila misel: »V napačni vojski sem!« Morala bi se boriti za Gelltance, ki bodo prej ko slej v nevarnosti, ne pa proti njim! Previdno sem s ozrla na okoli. »Kaj naj?« sem se potihoma vprašala, a začudeno ugotovila, da sem dobila odgovor. »Posvari jih,« se je oglasil glas iz teme. Za trenutek sem se ustrašila, nato pa sem si rekla, da so to najbrž le čudne sanje. Da bi se prepričala, sem se uščipnila v roko. »Au,« sem zajavkala, a z grozo spoznala, da to niso sanje. Iz žepa sem potegnila majhen nož, ki mi ga je za petnajsti rojstni dan podaril očka. »Kdo je?!« sem zaklicala v temo.
Moj odgovor:
jzz
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
bad obcutek
hej
torj jz mam enga sosolca k se drugac kr druzim z njim in pol mi je dans uzel kluce pr umarcih in pac men se res ni dal ubadat z njim ker je petek pa sm bla ze cela zmatrana in pol sm ga neki cajta lovila pol sm pa dobla kluce in pol je neki izzivu in sm mu rekla da kao nej nejha izzivat in pol se kr ni nehu in sm prsla do njega in mu kao dala " samar" tak res nezn kr drugac nism mocna pa ttut agresivna nikol nism bla hahah no in fora je da se je norce delu kao omgg kak boli pa sm prsla se enkrat naredla isto in je se kr biu "omgg kak fejst si me bom kr joku" in pol me je razpizdu kr sm useba ko mi gre na zivce ce se dela norce iz mene sploh ko sm tecna npr. dans in sm prsla in sm ga hotla z nogo kao tak mal u bok in on se je prestavu in sm ga popomoti u glavo. in takrat pa je koncn utihnu reku pa je da ga mal pece in pol mi pogledamo in vidimo da ma tako modro busko na faci in jz sm se u mumentu zacela dul bad pocutit tak zal mi je blo in pol je dora mene je starh da bo on to starsem povedu ko ga bojo vprasal ka mas pa to na glavi ceprau je reku da ne bo kr sam drgc kr frienda pa vsi mi govorijo da je u mene cepru nevem x no uglavnem ka nej naredim da se bom manj bad pocutla? pa ka ce bo kir ko je zravn bil povedu al pa kej in pol bom jz kriva in pol me bojo moji starsi realno pomojem ubil kr sm bla vedno se kr pac ok v soli nokil nism mela dobenih tezav al pa bla u kakih tezavah x
ty!
torj jz mam enga sosolca k se drugac kr druzim z njim in pol mi je dans uzel kluce pr umarcih in pac men se res ni dal ubadat z njim ker je petek pa sm bla ze cela zmatrana in pol sm ga neki cajta lovila pol sm pa dobla kluce in pol je neki izzivu in sm mu rekla da kao nej nejha izzivat in pol se kr ni nehu in sm prsla do njega in mu kao dala " samar" tak res nezn kr drugac nism mocna pa ttut agresivna nikol nism bla hahah no in fora je da se je norce delu kao omgg kak boli pa sm prsla se enkrat naredla isto in je se kr biu "omgg kak fejst si me bom kr joku" in pol me je razpizdu kr sm useba ko mi gre na zivce ce se dela norce iz mene sploh ko sm tecna npr. dans in sm prsla in sm ga hotla z nogo kao tak mal u bok in on se je prestavu in sm ga popomoti u glavo. in takrat pa je koncn utihnu reku pa je da ga mal pece in pol mi pogledamo in vidimo da ma tako modro busko na faci in jz sm se u mumentu zacela dul bad pocutit tak zal mi je blo in pol je dora mene je starh da bo on to starsem povedu ko ga bojo vprasal ka mas pa to na glavi ceprau je reku da ne bo kr sam drgc kr frienda pa vsi mi govorijo da je u mene cepru nevem x no uglavnem ka nej naredim da se bom manj bad pocutla? pa ka ce bo kir ko je zravn bil povedu al pa kej in pol bom jz kriva in pol me bojo moji starsi realno pomojem ubil kr sm bla vedno se kr pac ok v soli nokil nism mela dobenih tezav al pa bla u kakih tezavah x
ty!
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Oglas
Bravo. :clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap: ...
ful dobro:heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::