Na licu začutim jutranje sonce. Počasi zamežikam in pustim očem, da se privadijo jutranjih sončnih žarkov. Slednji so navkljub julijskem vremenu presramežljivi, da bi me vzeli v topel objem. Stresem se. Zakaj so jutra na vrhu strehe vedno tako mrzla? Lenobno potegnem zguljeno karirasto odejo s sebe ter se pretegnem. Pri tem moram paziti, da z glavo ne udarim v zarjavelo cev. Ozrem se naokoli. Sonce je še nizko, verjetno je manj kot 6.00. Super, preden si poiščem kakšno staro babico, da ji peljem psa na sprehod, se bom lahko malo sprehodila po mestu. Počasi se obrnem na desno. Suha južina je že zdavnaj pokonci in vztrajno pripravlja mrežo za jutranjo malico. Tudi jaz sem lačna. Že spet. Kot večino svojega časa. Previdno dvignem ukrivljeno pločevino in iz hrapave pokvarjene cevi počasi izbezam plastično vrečko s tremi rezinami toasta. Ti toasti, ki jih prodajajo na bencinjski, se mi že počasi gnusijo, vendar je to najcenejša hrana od katere se tudi nasitim. $1,56. Številka od katere sem kar naprej odvisna.


Eno rezino posušenega kruha si stlačim v usta. Bljak. Presneto, bodi vesela, da imaš sploh kaj za jest! si zaukažem. Še predobro sem vedela, kako bedno je lahko življenje takega kot sem jaz. Tridesetletniki izgledajo pet desetletji starejši. Koža jim visi z obraza, rok ne ločijo od nog, pogled je moten, brez cilja, brez življenja in upanja. Upanje ... Verjetno je to ta stvar, ki me drži pokonci. Pred starčki sem v veliki prednosti - imam le štirinajst let in (kar je najpomembnejše) ne izgledam kot brezdomka. Brezdomka. Joj kako mi gre ta beseda na živce! Vendar si ne morem zatiskati oči, to sem jaz ... Ko sem pobegnila iz sirotišnice, sem to postala. Vendar mi na mojo veliko srečo to ne piše na čelu. V tisti smotani sirotišnici sem imela nekaj lepih oblek, ki sem jih vzela seboj. Tako zdaj izgledam kot nekoliko revnejše dekle, ki se potika po NYC in oprevlja počitniško delo. Ugotovila sem nekaj trikov, ki se jih je treba držati, če nočeš propasti.
1. pravilo: Izgledaj običajno, zlij se z okolico, ne sili v oči. Si le še eden od 8,2 milijona prebivalcev na območju 830 km².
2. pravilo: Bodi odločen. Če si v knjižnici dopoldan, ko bi moral biti v šoli, se pretvarjaj, da imaš prosto uro in delaš seminarsko nalogo.
3. pravilo: Izogibaj se policistom, vendar ne preveč očitno. Ne veš, kaj vse vedo o tebi, morda te je sirotišnica prijavila kot pogrešano (kar je sicer malo verjetno, ker se sirotišnica boji za svoj beden ugled).
4. pravilo: Vedno se predstavi z istim imenom, vendar ne s svojim pravim. Babice, ki ti plačajo za sprehod njihovega psa, te bodo tako priporočile ostalim, vendar tvoje pravo ime ne bo znano.
5. pravilo: Pazi kako porabiš denar! Lahko ga imaš v nekem trenutku veliko, vendar ti bo krvavo prav prišel, ko bo mraz. Ko ga porabljaš, pazi, da ni preveč očitno, kako se ti cedijo sline za $2,89 drag čokoladni rogljiček (s tem denarjem si lahko skoraj kupim toaste za 10 dni).
6. pravilo: Ne kradi. Jaz sem verjetno edina brezdomka v NYC, ki ne krade. Enostavno nimam živcev. Ne morem. Gnusi se mi že sama misel, da bi kaj takega naredila. Verjetno sem tudi najbogatejša brezdomka, vendar navkljub temu sem brezdomka.

S takimi misli si z raztegnjeno gumico spnem rjave lase in se s priprtimi očmi zazrem v razmajano pločevino. Vidim le svoj moten odsev, vendar to je najbližje ogledalo. Še zadnjič pogledam svojo suho južino Jacka (vem, kako neizvirno) in se skobacam iz svojega brloga na strehi. Jutro je še sveže. Hitro poberem svojo modro jopico, ki se mi je ravno včeraj strgala na levem rokavu in se po razmajanam žlebu spustim s strehe. Zdaj jo moram samo še hitro pobrisati iz smrdeče stranske ulice in se pretvarjati, da sem le navaden mestni otrok, ki uživa v jutranjem pohajkovanju. Po eni strani mi je to pretvarjanje razburljivo in mi nudi neskončno svobodo, vendar po drugi strani, sem že malo naveličana maske, ki jo moram nositi. Pa saj je ta maska z vsako uporabo bolj obrabljena, zguljena in nasploh nepristna.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Opravičujem se za slovnične napake. Nadaljevanje pride kmalu. Obljubim, da se bom potrudila, da bo čim bolj zanimivo (mimogrede: to bo kriminalka). :spy::spider:
Imam nekaj problemov za (angleška) imena likov, ki bodo nastopili v nadaljevanju (ime + priimek). Če ima kdo kakšno dobro idejo za ime, naj mi prosim napiše, vsakega predloga bom vesela :grinning: Ideje potrebujem predvsem za moške in ženke (25 - 45 let), ki dobivajo visoko plačo, otroški vzdevki pa bodo tudi super.