Živjo! Tako... počitnice so koncno tu! Jaz pa... se precej lovim z zgodbami a ne? Mislim od 4 le eno še naprej pišem eno sem koncala, drugi dve pa:sweat_smile:... No kakorkoli jaaaa, tu je nova zgodba. Upam da vam bo všeč.
*b*Uvod**b*:key2::key2::key2::key2::key2:

Poznate občutek, ko ste prepričani, da nekoga poznate? Potem ugotovite, da temu ni tako? Moja starejša sestra je mocna. Bila... včasih...nedavno. A nekaj jo je zlomilo. Nekaj, ali pa nekdo. Vedno sem se spraševala, kaj sem jaz proti njej. To se sprašujem še celo zdaj, po njenem pogrebu. Naredila naj bi samomor. V kar pa... ne verjamem ravno.Na svetu ni srečnejše osebe. Pardon, ni bilo. Kako se bom sploh navadila o njej govoriti v pretekliku? Bom kdaj zakričala, misleč, da jo prosim za pomoč in bo prišla dol pomagat? Ali pa bom komu rekla: ''Ne vem, bom vprašala Laro.''?
Vse kar si želim je, da bi me zdaj objela. Pa tudi če zadnjič.
:key2::key2::key2::key2::key2::key2::key2:
No ja, to je bolj napovednik/uvod tako da je precej kratek. Drugi deli bodo daljši. Lepo se imejte, rada vas imam. Pa če že preberete plis še komentirajte, tut če vam ni všeč.:wink: