~1. Poglavje - Daj zaveži.~

Zara je odklenila vrata svojega stanovanja in vdihnila njegov značilen vonj. Nasmehnila seje, slekla brezrokavnik kostanjevo rjave barve, ga obesila na stojalo in pod njim pustila svoje ravnokar uporabljene bele Adidaske.

Odšla je do okna in dvignila žalozije, da je stanovanje preplavila zaslepljujoča svetloba. Parkrat je pomežiknila, potem pa odšla po kovček ter ga nesla v spalnico.

Iz njega je zložila tistih par čistih oblek, ostale pa vrgla v koš v katerem je imela umazane obleke, ki jih je zvečer vedno oprala.

Ker je bilo jutro toplo, je pripravila zajtrk na loži. Vzela je koruzni kruh, maslo in jagodno marmelado, ki jo je sama izdelala na potovanju. S pogledom je občudovala naravo na vzhodni strani njenega stanovanja v osem nadstropnem bloku z ložo . Pojedla je nekaj kosov kruha, potem pa vse skupaj odnesla v kuhinjo. Odločila se je,da bo odšla na krajši sprehod do svoje prijateljice.

Ko je potrkala na vrata jih je odprlo dekle z kratkimi, zelo valovitimi temno rjavimi lasmi, temnimi rjavimi očmi, okroglim obrazom in luknjicami v licih, oblečena v kratko belo majičko, segajočo do popka in džins kratke hlače, je izgledala natanko tako kot se sliši njeno ime. V ustih je imela liziko jagodnega okusa, kakor je sklepala Zara. Čim sta se zagledali sta si skočili v objem in začeli pogovor:

»Hej, Summer!«

»O, Zara! Zakaj se mi nisi nič oglasila včeraj na telefon?« je pozitivno presenečeno vprašala Summer.

Zara je najprej pogledala na telefon in ugotovila, da ima štirinajst zgrešenih klicev. Čisto podobno njeni prijateljici.

»Na letalu sem bila, pa nisem uporabljala telefona, ker je imel samo še tri procente baterije. Ko pa sem prišla dol, sem imela že praznega. Potem sem šla v hotel, samo se mi ni zdel vredno ven vleči polnilca, ker je bila ura ena zjutraj. No ko sem zjutraj vstala sem se samo na hitro umila in šla do taksija, ki me je pred pol ure pripeljal domov,« je povedala Zara, saj je vedela, da bi jo Summer to prej ko slej vprašala.

»Ajoj, upam da je zdaj polen.« je zaskrbljeno pogledala v njen telefon.

»Ja je. V taksiju sem priklopila na polnilec, samo nisem pogledala na zaslon, ker nisem hotela sproti porabljati baterije.« jo je Zara mirno pogledala in dala Summer vedeti, da misli resno.

»Pridi naprej. Joj sem neučakana. Čisto sem pozabila, da si še vedno pred pragom.« je Summer skoraj poskočila, ko se je tega spomnila. Zara je komaj zadrževala smeh ob tem prizoru, zaradi česa jo je Summer pogledala tako začudeno, da je se Zara nasmejala do ušes.

Na hodniku se je prikazala Angie in ko je zagledala Summerin obraz se je še ona zasmejala in bog si ga vedi, če bi se kdaj nehalo, če ne bi takrat Summer dvignila obrvi, s čimer jima je dala vedeti, da naj odnehata. Sicer bi se z največjim veseljem Zara še vedno krohotala ampak je njej na ljubo odnehala.

»In kako kaj Zed?« je nagajivo pomežiknila Zari Angie.

»Daj zaveži,« je zastokala Zara in se plosknila po čelu. »tako in tako nisva par...«

»... pa čeprav, priznaj, bi ti to najraje videla, ha?« je po svoje dopolnila stavek Angie in utihnila, ko jo je Summer prestrelila z pogledom. Zara je hvaležno pogledala Summer, ki pa je le brezbrižno skomignila. Naj vam povem, da naš Zed ni nič drugega, kot največji frajer na njihovi srednji šoli.