Zdravo!

Ime mi je Evelyn Jones! Stara sem 6 let. V naši družini so štirje družinski člani! Moj brat John, mama Diana in oče Alexander. Z bratom se zelo dobro razumeva! Lahko bi rekla da sva najboljša prijatelja! Vedno si stojiva ob strani! On je star 14. Od mene je starejši 8 let.
Moja mami in očka pa se ne marata preveč. Samo zaradi mene in Johna sta še skupaj. Tako mi je povedal John. Jaz mu ne verjamem… A me je strah da ima prav! »Evelyn! Pridi dol!«
»Ja mami!« Stečem iz svoje sobe. Zaženem se po stopnicah navzdol. »Tukaj si ljubica! Z očkom… Nekam gremo… Obleci se… Mislim… Uredi se!« Prikimam. Moram se kar pohvaliti… Sem zelo ubogljiv otrok. To ne mislim samovšečno ampak mislim resno. Večino časa sem tiho. Le, ko se pogovarjam z Johnom. Ko sem na vrhu stopnišča, mami še zakliče za menoj. »Evelyn!?«
»Ja, mami?«
»Lahko rečeš Johnu da se tudi on uredi?!«
»Bom« Zavijem levo na hodnik. Naravnost v Johnovo sobo. »John…?« Odprem vrata in obstanem na mestu. John v roki drži peresnico in… Poje! Nikoli še ga nisem slišala peti! Zijam v njega kakor da je bog. Prisluhnem njegovi pesmi. Tako lepo poje. Nato začne plesati. Naredi salto, korake, ki jih nikoli ne bi znala narediti sama! Ko konča in vrže peresnico po tleh se obrne. Opazi mene pred vrati. »Evelyn?! Jaz…«
»Uau!!! Noro! Kje si se naučil peti in plesati tako dobro!?« Opazim da zardi. »Sestrica… Prosim da nikomur ne poveš kaj se je ravno kar zgodilo… Prosim!« Prikimam in ga objamem! »Bom, če me naučiš teh gibov!« Pozabim da se morava urediti. Začneva plesati. Leva, desna, skok, plosk, zavrti se v desno… Te njegove besede se mi vrtijo v glavi. Naučila sem se par korakov, ko mami na enkrat zavpije. »Evelyn, John! Sta pripravljena?! Iti moramo!« Oh ne! »Urediti se morava!« John zamahne z roko. »Zakaj?«
»Ne vem…«
»Potem pa ni tako nujno! Pridi!« Razmrši moje svetlo rjave lase in me dvigne na njegova ramena. Obožujem to! Ko prideva dol naju mami pogleda. »Ali se nista uredila? No saj ni več pomembno! Pridita! Oče čaka v avtu!« Mami je nosila belo, črno obleko, ki ji je zelo pristajala. Ati v avtu je pa nosil moder suknjič in črno kravato. Zakaj sta tako urejena?! Sedemo v avto. Z Johnom se igrava kamen, škarje, papir. Ko sem ga prvič premagala je že rahlo obupal zato sem mu naslednjo zmago prepustila. Na enkrat oči ustavi avto. »Prispeli smo!« Pogledam skozi okno. Avto se je ustavil pred veliko belo stavbo. Izstopimo iz avta. Opazim velik zlati napis. Ne znam še čisto brati. »John… Kaj piše?« Zmaje z glavo… »Rad te imam Evelyn! Neizmerno! Kar koli se zgodi… Vedno te bom imel rad!« Začutila sem da nekaj ni v redu… »John… Povej mi!« Zmaje z glavo. »Boš videla…« Še kar strmim vanj. A ko ugotovim da ne bom nič dosegla iz tega, odneham. Stopimo v veliko stavbo. Približno po petih minutah se ustavimo. »Ljubica, John… Sedita tukaj in počakajta…« Nato pa očka Johnu še šepne za uho in slučajno slišim… »Da ji ne boš ničesar zinil!« John prikima in sede. Skupaj tiho sediva. »Ali mi lahko nekaj zapoješ?« John me presenečeno pogleda. »Zakaj..?«
»Ker te rada poslušam!« John se ozre okoli sebe… »Tukaj..?«
»Ja!« Se mu neumno zarežim. On pa začne peti
Hej!
Začela sem z novo zgodbo (legends never die nadaljujem)… Upam da vam bo všeč! Komentirajte in lajkajte! Če želite biti obveščeni o naslednjih delih se naročite name!

Tukaj so še linki za boljšo predstavo:


EVELYN: https://st3.depositphotos.com/8784492/14610/i/1600/depositphotos_146108441-stock-photo-cute-6-years-old-girl.jpg
JOHN: https://www.pinterest.com.mx/pin/803892602222130573/
MAMI:https://www.pinterest.com/pin/985231154322049/
ATI:https://www.pinterest.com/pin/555561304009418897/

Lp, Bad girl