Pisalnica
Ta zgodba se gre o meni in moji simpi ki mi je spremenila življenje,Najini imeni seveda nista isti ampak se bosta začeli na isto črko.Enako je z drugimi osebami.
Kako sem spoznala Maja je dolga zgodba.Želim pa da veste celo zato začnimo.Vse se je začelo na 20. junija ko smo z 4. razredom šli v šolo v naravi.Ponedeljek in torek nista bila nič posebnega.V sredo pa smo imeli med dvema ognjema.Jaz sem bila med tistimi ki so šli na sredini igre ven ker niso bili pozorni.Jaz sem bila v svojem svetu ko me žoga v glavo zadene.Grem iz polja in navijam.Kmalu k meni stopi Maj samo reče: Hej in kdo misliš da bo zmagal.Jaz se obrnem in rečem : Ja halo naš razred .Maj prihaja iz podruzniške šole to pomeni da je v tisti šoli npr do 5 in nato ptide na večjo in glavno šolo . Jaz sem vedela kdo je to saj za njega vem že od 1. razreda.Samo nisem vedela da tako izgleda.Jaz (Anisa) in Maj se pogovarjava 30 min in ne mesliva na tekmo.On sploh mojega imena ne ve samo da bova mogoče v istem razredu nasljendnje leto.Potem pa je rekel : Kdo bo prvi žogo dobil in zadel nasprotnika.Nato pa vidiva da žoga leti k nama in en jo mora prijeti.Žoga prileti na tla in jaz prav skočim nanjo.Maj se zasmeji in reče : Izvoli tvoja je .Med pogovorom sem omenila da sovražim Lejo ki je še kr v igri.Brez razmisleka se Maju nasmejim in vržem žogo v Lejo.Vsi ki mečejo žoge Lejo želijo zadeti saj je pri njih najmočnejši član.Žoga leti in dejansko zadenem Lejo.Naša ekipa ima žurko jaz pa Maj pa si dava petko in smejiva.Po koncu igre se odpraviva vsak v svojo sobo.Tega nisem vedela ampak po tej sredi se mi je spremenilo življenje.Z Majem se ne pogovarjava več zadnje dni samo pozdraviva se in to je vse.Prišel je 24.junij in s tem konec šole v naravi .Tisti dan dobim spričevalo seveda vse 5 in grem domov.Moj ati me čaka na parkirišču .Spomnim se da preden ko vstopim v avto me Maj pogleda in se nasmehne.
To je en dan oz 5 prvega poglavja. Vesela bom da bo čim več Pilovcev sledilo mojo zgodbi ki se še kr nadeljuje medtem ko jaz to pišem.
Kako sem spoznala Maja je dolga zgodba.Želim pa da veste celo zato začnimo.Vse se je začelo na 20. junija ko smo z 4. razredom šli v šolo v naravi.Ponedeljek in torek nista bila nič posebnega.V sredo pa smo imeli med dvema ognjema.Jaz sem bila med tistimi ki so šli na sredini igre ven ker niso bili pozorni.Jaz sem bila v svojem svetu ko me žoga v glavo zadene.Grem iz polja in navijam.Kmalu k meni stopi Maj samo reče: Hej in kdo misliš da bo zmagal.Jaz se obrnem in rečem : Ja halo naš razred .Maj prihaja iz podruzniške šole to pomeni da je v tisti šoli npr do 5 in nato ptide na večjo in glavno šolo . Jaz sem vedela kdo je to saj za njega vem že od 1. razreda.Samo nisem vedela da tako izgleda.Jaz (Anisa) in Maj se pogovarjava 30 min in ne mesliva na tekmo.On sploh mojega imena ne ve samo da bova mogoče v istem razredu nasljendnje leto.Potem pa je rekel : Kdo bo prvi žogo dobil in zadel nasprotnika.Nato pa vidiva da žoga leti k nama in en jo mora prijeti.Žoga prileti na tla in jaz prav skočim nanjo.Maj se zasmeji in reče : Izvoli tvoja je .Med pogovorom sem omenila da sovražim Lejo ki je še kr v igri.Brez razmisleka se Maju nasmejim in vržem žogo v Lejo.Vsi ki mečejo žoge Lejo želijo zadeti saj je pri njih najmočnejši član.Žoga leti in dejansko zadenem Lejo.Naša ekipa ima žurko jaz pa Maj pa si dava petko in smejiva.Po koncu igre se odpraviva vsak v svojo sobo.Tega nisem vedela ampak po tej sredi se mi je spremenilo življenje.Z Majem se ne pogovarjava več zadnje dni samo pozdraviva se in to je vse.Prišel je 24.junij in s tem konec šole v naravi .Tisti dan dobim spričevalo seveda vse 5 in grem domov.Moj ati me čaka na parkirišču .Spomnim se da preden ko vstopim v avto me Maj pogleda in se nasmehne.
To je en dan oz 5 prvega poglavja. Vesela bom da bo čim več Pilovcev sledilo mojo zgodbi ki se še kr nadeljuje medtem ko jaz to pišem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Sledim zgodbi, super je:heart:
1
Lalallaa, prava
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimivo!<3333
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
