Barry se je prebudil kot po navadi. Umil si je zobe in uredil frizuro. Bil je čas za zajtrk. Njegovo celico je odprl sovražni vojak. "Dobro jutro. Tukaj imaš zajtrk." mu je rekel. Seveda ga Barry ni nič razumel, ker je bil iz druge države. Za zajtrk je vsako jutro dobil star kos kruha.
Barry je 13 letni fant, kateremu je vojna uničila dom. Napadalci so ga zaprli v celice pod zemljo. Tudi druge otroke so. Njegove starše so pa mučili za trdo delo. Nekateri otroci in odrasli pa so ostali v porušeni državi in se lačni skrivali po razvalinah njihov prejšnjih domov.
"Koliko misliš, da bo še trajala vojna?" je vprašala punčka v sosednji celici od Barryja. "Nevem Mia, zagotovo dolgo." ji je potrto odgovoril Barry.
Mia je 7 letna punčka, ki še ne razume kaj se ji dogaja. Večkrat joka ker pogreša svoje starše.
"Vsi ven iz celic!" zakliče povelnik po njihovem jeziku- torej jeziku otrok. "Čas je za tabor in lomljenje kamenja!" še ukaže in vsi v vrstnem redu odkorakajo do kamnoloma.
"Vsi poznate pravila. Lomite kamne in nam iščete zlato. Če se kdorkoli upre ali kdo slučajno ne dela tistega kaj bi rabil, gre v tabor in bolje da ne veste kaj se tam dogaja." reče poveljnik.
Kopali so delavno in potrto.
Barryjev prijatelj Trent pa je začel preklinjati na poveljnika. "O ne, tako pa se z mano ne boš pogovarjal mladenič! V tabor z njim, takoj!" se razjezi poveljnik. Vojaki zgrabijo Trenta in ga odvlečejo do tabora. Trent se joka in se poslavlja od krutega sveta, ki ga ni niti malo maral. Tudi Barry je kopal naprej s solznimi očmi. Trenta zaprejo v nekakšno cev in konec. V to cev spustijo strupene dime.
Trent (po tem ko odprejo cev) pade po tleh. Mrtev. Vojaki njegovo truplo nesejo na pokopališče kjer ga upepelijo in ta pepel skupaj z gnojem vržejo v luknjo in zakopljejo kot, da je to kazen.

Se nadaljuje...
-------------------------------------------------------

Olaa! Kako smo?
Upam da vam je všeč in da razumete pomen te zgodbe:two_hearts::sparkling_heart:
tenkju