Hej!
Napisala sem novo zgodbo z naslovom Set magije upam, da boš spremljal.

»Lana, vstani, zajtrk je na mizi!« Mama me vsako jutro tako zgodaj budi. Ob 7:00! Med poletnimi počitnicami! »Ja« ji odgovorim in se zehajoče odpravim po stopnicah dol na zajtrk. Nekaj pa je dobrega na tem, da me mama hitro budi. Dobro je to, da se po zajtrku lahko uležem na posteljo in razmišljam o drugih svetovih. Jaz namreč verjamem, da nekje obstaja prehod v drugi svet. Tako sem po zajtrku šla v sobo in razmišljala o svetovih. Razmišljala sem o svetu, kjer je vse mogoče. Ne vem kako se je imenoval. Ko sem tako nekaj časa razmišljala je v mojo sobo prišla moja mlajša sestrica Neli, ki se je ravno zbudila. Ulegla se je zraven in me vprašala: »O čem razmišljaš? »O drugem svetu« sem ji odgovorila. »O katerem pa?« Tako sem ji začela pripovedovati. Ona je bila edina, ki me je rada poslušala ko sem pripovedovala o drugih svetovih. Ostali so mi govorili, da je to otročje ona pa mi je z veseljem prisluhnila. Tudi njej so bili všeč drugi svetovi od kar sem ji prvič pripovedovala o njih. Po nekaj minutah jo je mami poklicala na zajtrk: »Neli, pridi na zajtrk!« »Ja« Preden je odšla iz sobe mi je rekla: »Pridem takoj po zajtrku, da mi poveš naprej!« Nato je odšla. Spet sem začela razmišljati o tem svetu. Neli se je vrnila takoj ko se je najedla, oblekla in umila zobe. Ulegla se je zraven mene in jaz sem nadaljevala: »Ne vem točno kako se ta svet imenuje, si pa zelo želim izvedeti.« Ko sem ji to povedala me je vprašala: »Ali misliš, da bi lahko obstajal vhod v drug svet?« »Ja« sem ji odgovorila. Mislila sem, da to že ve. Nato me je nekaj presenetilo: »Lana, ko sem bila v knjižnici in se si izbirala knjigo sem naletela na majhno knjigo, ki je nosila naslov Največje skrivnosti. Ko sem si jo želela ogledati se je nenadoma povečala. To me je zelo presenetilo zato sem šla nazaj do police in jo vrnila.« Ko mi je Neli to povedala sem najprej pomislila na knjigo, potem na knjižnico in potem na svet o katerem se razmišlja prej. »Neli v kateri knjižnici si bila včeraj?« »V Občinski knjižnici zraven šole. Zakaj?« »Takoj greva tja!« sem rekla in stekla po stopnicah dol. Neli je šla za mano. Spodaj naju je pričakala mama in me vprašala: »Kam tako drvita, saj se ne bo porušil svet!« »V knjižnico greva!« sem ji na hitro odgovorila in že sem bila zunaj pred vrati in čakala Neli. Ko se je obula sva odhiteli v knjižnico.

Upam, da ti je bila zgodba všeč in, da spremljaš.
Lp, Lexi7