Čez okno sem zamišljeno opazovala mestno dogajanje. Mama mi je nekaj govorila a nisem je poslušala.
>>Ko boš prišla na tabor me pokličii, da se lahko prepričam, da je vse uredu!<<
Ker ji nisem odgovorila je prišla bližje in mi položila roko na ramena.
>>Lena, popolnoma te razumem, da si živčna, veš...<<
Izvila sem se ji iz prijema in jo pogledala globoko v oči. Imela je nenavadno zelene oči, kot jaz...
>>Mami, nisem živčna kolikokrat ti moram to še omeniti?!<<
Presenečeno me je pogledala in se umaknila. Spet se je zamotila s preverjanem podrepščin v kovčku.
>>Avtobus pride čez petnajst minut...<<
Je med pripravljanjem tiho rekla mama, kot bi se bala, da bi me vznemirila. Zamišljeno sem ji prikimala, kar je niti malo ni pomirilo. Oblekla sem si modro povešeno jopico in si iz svojih kodrastih rjavih las spletla visok čop.
>>Mami, telefon bom pospravila v nahrbtnik, da bom vedno na voljo...<<
Sem rekla in mama mi je prikimala.
>>Gaber tudi pride na tabor, samo z zamudo, mogoče bo prišel dva dni pozneje.<<
Je odvrnila mama.
>>Zakaj mora priti?!<<
Sem jezno vprašala. Moja vrtčevska simpatija, ki je nisem videla že osem let mi ne bo nič kaj dosti prijala.
>>Ali ga ne bo zabavno spet videti po osmih letih?<<
Me je mama razočarano vprašala.
>>Ja, samo videti bi ga bilo zabavno... Ne pa ga prenašati štrinajst dni!!!<<
Mama se mi je nasmehnila. Zavila sem z očmi in se delala, da mi je vseeno, če pride na tabor ali pa, če pač ne...
***
Sedela sem v avtobusu in mama mi je zavzeto mahala. Pomirjujoče sem ji pomahala nazaj ji poslala poljubček po zraku ter se obrnila tako, da sem ji kazala hrbet. Zraven mene je prisedlo dekle staro toliko kot jaz. Imela je oranžne lase ter modre oči. Videti je bilo, da me sploh ni opazila saj se je ob pogledu name zdrznila.
>>Ojla, jaz sem Manja! Tukaj bom sedela, če te seveda ne moti?<<
Odkimala sem ji ter ji odgovorila.
>>Okej, ti, kar sedi tukai. Saj ne bom umrla zaradi malo družbe. Emmm....meni pa je ime Lena.<<
Počutila sem se neumno. Avtobus se je začel premikati in še v zadnjem trenutku sem pomahala mami.
>>Jaz sem stara trinajst pa ti?<<
Je Manja nadaljevala pogovor med nama.
>>Jaz tudi!<<
Sem se zahihitala in si pogladila čop. Za razliko od mojih skodranih las je imela Manja zelo ravne lase.
>>Komaj čakam, da se skopam v morju!<<
Je spet začela Manja.
>>Meni pa ni do tega, raje surfam.<<
Sem odvrnila in zato, da ne bi izpadla butasta dodala.
>>Seveda pa mi nimam nobenih težav s plavanjem, ko sem bila še majhna sem plavanje trenirala. <<
Manja je razumno pokimala a z mislimi je bila že daleč stran kot se je razločno videlo.
****
jp itak se nadaljuje. to je sam začetek. lena pol pride na tabor pa neki odkrije pa manja pa gabr. amapk use ob svojem casu. prihaja naslednji del v roku enega tedna. oprosti za dolgocasen uvod amapk brez tega ne boste razumeli dogodivščine...
Vaša Roxy.E:heart: