guys, vem,da sm to že ene stokrat objavla, ampak i promise, tole je zadnič. nism se mogla odločt za naslov, pa prej mi je blo mal čudno objavlat ta novo verzijo (tale je zej tut ta nova). pa as i said before je tale verzija bolj krvava, neprimerna (kar je tok neprimernega bom dala ven za sem), depresivna itd. (ne da se mi naštevat. probala se bom spomnit na vse discleamerje, ampak bom mogoče tut kakšenga pozabla.

*b*:warning:Discleamer::warning: kri, nasilje, sadizem, kletvice*b*

-----------------------------

*b*PROLOG*b*

*i*Tisto noč je bilo megleno in ravno je prenehalo deževati.*i* Nekateri ljudje so v zraku začutili nenavadni kovinski okus, a le tisti, ki so to zmogli, so začutili, da je bila v zraku kri. Svetloba je bila celo pod nekaterimi koti obarvana rdečkasto, a so to ljudje odslovile le kot naravni fenomen. Oblaki na nebu pa so se razmaknili ravno dovolj, da je na mesto sijala mesečina.


Na klopci v mestnem parku je sedelo dekle. Svetloba uličnih svetilk je osvetljevala njen obraz, ki je bil, kot ostala njena koža, bel kot sneg. Bila je privlačno, mlado dekle, edino, kar jo je naredilo drugačno so bile njene oči; bile so namreč rdeče kot kri. Vranje črni ravni lasje so se ji spuščali skoraj do njenega vitkega pasu in jo še bolj približali izgledu boginje. Nosila je črno usnjeno jakno, krako črno krilo in pete. Poleg nje je ležala torbica.

Njene oči so pregledovale okolico, ko je zagledala bližajoče se luči, ki jih je spremljal zvok avtomobilskega motorja. Izza ovinka je pridrvel črn avto in ustavil na cesti blizu dekleta. Ta je za spoznanje dvignila glavo in, ko se je svetloba dotaknila njenih rdežih oči, so zažarele kot rdeči odsevniki. Zdelo se je, da se je za trenutek vanje šinilo nekaj nevarnega, a je takoj izginilo. Dekle je pomežikalo, ko so jo luči še močneje posvetile na obraz, in si jih prekrila z roko. Ko so luči končno ugasnile, je zagledala avto. Bil je črn športni avto neke drage znamke, kar se je dekletu zdelo nekoliko bahavo za lovca na vampirje.

Izstopil je svetlolas mladenič, ki je bil zagotovo mlajši od nje, o tem je bila prepričana.
»Vozil sem se domov, pa sem začutil tvojo vampirsko kri tule,« ji je rekel. »Iščeš tarčo, vampirka?«
Vampirka je vstala in naredila nekaj korakov stran od klopce, in od njega. Strmela je v njegove sive oči. »Lahko bi rekel,« je odvrnila.
Mladenič je izvlekel nož in naredil korak proti njej. »Ne skrbi, mala. Hitro bom opravil, utrujen sem.« Njegove oči so šinile od njenih nog do njenega obraza. »Če ne bi bil, bi morda naredil še kaj več. Že veliko lepih vampirjev sem videl, mala, take kot si pa ti pa ne najdeš kar tako.« Nasmehnil se je. Razgalila je podočnike. Približal se ji je še bolj.
»Tako ali tako ničesar ne moreš.«
Še preden se je premaknila, je bil pri njej in okrog zapestij jo je zgrabila kovina. Lisice. Srebro. Začutila je, kako jo je koža začela žgati.
*i*Mater, ta je pa dober,*i* je pomislila. Upirala se mi je, ko jo je zgrabil, zato ji je primazal klofuto. Skoraj je obnemela. *i*Kako si drzne?*i* V napadu jeze ga je s kolenom sunila v trebuh in opotekel se je nazaj. Stekla je stran, a je bil takoj za njo.

Če ne bi bila vklenjena v srebrne lisice, bi lahko senčno potovala in ga presenetila od zadaj, sdaj pa je lahko le tekla.
*i*Kako človeško,*i* je nejevoljno pomislila. Stekla je skozi park, mimo dreves, potem pa je storila napako – pogledala je nazaj. In se zaletela v drevo. Ker je bil lovec takoj za njo, jo je zgrabil in jo potisnil ob drevo. Stala sta ob potki nedaleč od klopce, kjer je vampirka prej sedela.
»Zdaj pa ne greš nikamor.« Bil je zadihan. In še nekaj je zagledala v njegovih očeh. Strah. Skoraj se je nasmehnila.
»Upajmo, da se nisem zmotil.« S nožem je naredil drobno zarezico na njenem licu in res je iz nje primazela črna kri. Njegov nasmeh se je še povečal. »Zadetek,« ga je slišala zamrmrati. Z obraza ji je umaknil pramen las.
»Morda pa nisem tako utrujen.« Nagnil je glavo. Kri v vampirkinih žilah je zaledenela. Z nohti je začela brskati po ključavnici na lisicah in na srečo lovec tega ni opazil.
Sunila ga je naprej. Njene roke so bile spet svobodne, nobene žgoče bolečine od srebra, nobene ovire. Lisice so padle na tla in hitro jih je pobrala ter spravila v torbico.

Njeni nohti so postal gosti, trdi in začeli so rasti ter postajati še bolj ostri. Tudi njeni podočniki so bili nenadoma daljši. Njene oči so začele žareti.
Mladenič se je pobral na noge in izvlekel nož. Zagnala se je vanj in ga prikovala na tla.
»Kreten, pofukanec,« mu je zasikala v uho. Vrgel jo je dol in skotalila se je na potko. Hitro se je pobrala, a nenadoma je bil v njenih prsih zatit nož. Opotekla se je. Lovec ga je izvlekel.
»Pa sem te,« je rekel.

Nič se ni zgodilo. Njena bela majica pod jakno se je pri raki obarvala črno, potem pa se je rana začela krčiti, dokler ni ostala le še gladka bleda koža in črna luknja v majici. Mladeničev presenečen izraz je povedal vse.
»Kaj- kaj si ti?«
Nasmehnila se je. Vampirka ga je zgrabila za majico in ga porinila ob drevo. Zdaj je ona glavna.
»Morda imam jaz vampirsko kri, a… tvoja je še vedno človeška,« mu je rekla in se nagnila nad njegov vrat. »Oh, in demonka sem. Zato si se motil.« Kislo se mu je nasmehnila in zagrizla. Ni poskusila narediti lepe luknje, se trgati je začela glavno žilo. Kri je brizgnila iz rane in ji umazala oblačila in lase. Ni ji bilo mar. Zdaj je hotela samo piti.

Čutila je, da je bil še živ, da ga je zelo bolelo in v tem je zelo uživala. Čutila je, kako se njegovo življenje zliva vanjo in moč ji je rasla. Prisilila se je, da je je vztavila. Iz torbice je potegnila kos cunje in z njo »zakrpala« rano. Cunja se je obarvala rdeče.

»Ne bom te še ubila,« mu je rekla. Spustila ga je, da je padel na tla in ga zgrabila za roko. Njegove oči so bile še rahlo odprte, pe vedno je bil pri zavesti. Ničesar ni mogel reči, saj mu je demonka prej iztrgala glasilke skupaj s kožo. Odvlekla ga je nekaj metrov, do ceste in ga odložilatja.
»Da bodo tvoji prijateljčki videli,« je rekla in se nasmehnila, kar je bilo videti še dvakrat bolj strašljivo, saj je bila polita s krvjo. S kremplji je razparala njegov trebuh in ga tam pustila krvaveti. Še nekaj časa je pila iz njegovega vratu, nato pa ga nazaj zamašila s cunjo.
»Tole je zato, ker si me udaril. Ljudje me ne udarijo,« je zamrmrala. »In vampirji so mi pod častjo.«