*b*1.*b*
*b*Na morje?*b*
Luka je sedel na kavču in strmel v telebizor. Šele prvi teden poletja in že mu je bilo dolgčas! Zavzdihnil je in naprej strmel v, po njegovem butasto, TV oddajo. Ni vedel, zakaj jo gleda. Nenadoma je v dnevno sobo prikorakala njegova mama Alenka, na telefonu. Hodila je po njunem stanovanju. Luka in Alenka sta namreč živela v majhnem stanovanju v bloku. Mama se je z očetom ločila, ko je bil Luka še čisto majhen, sorojencev pa ni imel. Mama se je hitro vrnila, tokrat brez telefona v roki. Pogledala je Luka in ga vprašala: »Potrebuješ malo družbe. Zakaj ne bi šel na morje, k stari mami Fanici? Zlomila je nogo in potrebuje pomoč pri delu.«
»Na morje? Zakaj bi šel na morje?« se je zmrdnil. Kaj pa je pričakovala? Da se bo po gentlemansko prostovoljno javil za pomoč? Ni šans. Ne bo šel.
»Ja greš. Čez dva dni,« je odrezala. »In pika konec!«
Luka je zastokal. Sovražil je, da mu mama takole ukazuje. Saj jih je imel že štirinajst in to je bilo poletje, ko bo šel v devetega. Zakaj bi hodil tja na morje? Tam so sami podeželski otroci, ki ne bi razumeli njegovega strahu pred ribami. Ja, Luka se je bal rib. Ni vedel zakaj. Mama se je nanadoma vrnila.
»Spakirat!«
»Kaj?« Luka je še bolj izbuljil oči. Kako bi pakiral? Vedno mu je mama pakirala. Kaj, če kaj pozabi? A mama je bila neusmiljena.
»Gremo! V sobo! Ajde! Pakirat!«
Luka je mrko vstal in odšel v sobo. Kako nja pakira, če niti ne ve, kaj potrebuje in kaj ima v katerem predalu? Nekaj je zbasal v potovalko in to mami predstavil kot spakirano. A ta ga je še enkrat poslala nazaj. Luka je še nekajkrat spakiral, da je bila mama zadovoljna. Potem se je vrgel na posteljo in pregledal sporočila na telefonu. Nič. Malo »ali ma kdo čas«, malo »a gre kdo plavat«, malo »kako ste« in malo »oj«. Nič takega. Odgovoril je na nekaj ojev in kako ste kajev, potem pa je preveril ve drugo. Poletje je bilo res dolgočasno. No, saj zanj je bila tudi šola dolgočasna. Bil je že večer in mama mu je vzela telefon.
»Brez digitalnih stvari,« mu je vedno pravila. Zavil je z očmi in se zvalil na bok. Tako je zaspal.
Jutro čez dva dni ga je mama zbudila že ob sedmih. Luka je vzdihoval in nikamor ni hotel, a mama je rekla, da ju do morja čaka dvourna pot. Pri tem si je samo predstavljal sebe, kako se topi v avtu.
»In mimogrde. Jaz se bom vrnila sem,« je naznanila mama, preden sta vstopila v avto. To! Vsaj mame ne bo. Mogoče bo pri stari mami celo dobro. Slišal je, da dobro peče. Vstopila sta v avto. Bilo je pasje vroče. Mama je nažgala klimo in odpeljala sta se. Čez čas se je v avtu shladilo. Luku se je zdelo, kot da vožnja traja celo večnost. A čito prekmalu sta prispela v hišo stare mame.
***
Oj pilovci!
To je moja nova zgodba, ki je pač tko realistična (btw fantje brez zamere, če sm kj nrdila narobe v zgodbi) Upam, da vm bo všeč:hugging:!
Lp,
lolygirl
*b*Na morje?*b*
Luka je sedel na kavču in strmel v telebizor. Šele prvi teden poletja in že mu je bilo dolgčas! Zavzdihnil je in naprej strmel v, po njegovem butasto, TV oddajo. Ni vedel, zakaj jo gleda. Nenadoma je v dnevno sobo prikorakala njegova mama Alenka, na telefonu. Hodila je po njunem stanovanju. Luka in Alenka sta namreč živela v majhnem stanovanju v bloku. Mama se je z očetom ločila, ko je bil Luka še čisto majhen, sorojencev pa ni imel. Mama se je hitro vrnila, tokrat brez telefona v roki. Pogledala je Luka in ga vprašala: »Potrebuješ malo družbe. Zakaj ne bi šel na morje, k stari mami Fanici? Zlomila je nogo in potrebuje pomoč pri delu.«
»Na morje? Zakaj bi šel na morje?« se je zmrdnil. Kaj pa je pričakovala? Da se bo po gentlemansko prostovoljno javil za pomoč? Ni šans. Ne bo šel.
»Ja greš. Čez dva dni,« je odrezala. »In pika konec!«
Luka je zastokal. Sovražil je, da mu mama takole ukazuje. Saj jih je imel že štirinajst in to je bilo poletje, ko bo šel v devetega. Zakaj bi hodil tja na morje? Tam so sami podeželski otroci, ki ne bi razumeli njegovega strahu pred ribami. Ja, Luka se je bal rib. Ni vedel zakaj. Mama se je nanadoma vrnila.
»Spakirat!«
»Kaj?« Luka je še bolj izbuljil oči. Kako bi pakiral? Vedno mu je mama pakirala. Kaj, če kaj pozabi? A mama je bila neusmiljena.
»Gremo! V sobo! Ajde! Pakirat!«
Luka je mrko vstal in odšel v sobo. Kako nja pakira, če niti ne ve, kaj potrebuje in kaj ima v katerem predalu? Nekaj je zbasal v potovalko in to mami predstavil kot spakirano. A ta ga je še enkrat poslala nazaj. Luka je še nekajkrat spakiral, da je bila mama zadovoljna. Potem se je vrgel na posteljo in pregledal sporočila na telefonu. Nič. Malo »ali ma kdo čas«, malo »a gre kdo plavat«, malo »kako ste« in malo »oj«. Nič takega. Odgovoril je na nekaj ojev in kako ste kajev, potem pa je preveril ve drugo. Poletje je bilo res dolgočasno. No, saj zanj je bila tudi šola dolgočasna. Bil je že večer in mama mu je vzela telefon.
»Brez digitalnih stvari,« mu je vedno pravila. Zavil je z očmi in se zvalil na bok. Tako je zaspal.
Jutro čez dva dni ga je mama zbudila že ob sedmih. Luka je vzdihoval in nikamor ni hotel, a mama je rekla, da ju do morja čaka dvourna pot. Pri tem si je samo predstavljal sebe, kako se topi v avtu.
»In mimogrde. Jaz se bom vrnila sem,« je naznanila mama, preden sta vstopila v avto. To! Vsaj mame ne bo. Mogoče bo pri stari mami celo dobro. Slišal je, da dobro peče. Vstopila sta v avto. Bilo je pasje vroče. Mama je nažgala klimo in odpeljala sta se. Čez čas se je v avtu shladilo. Luku se je zdelo, kot da vožnja traja celo večnost. A čito prekmalu sta prispela v hišo stare mame.
***
Oj pilovci!
To je moja nova zgodba, ki je pač tko realistična (btw fantje brez zamere, če sm kj nrdila narobe v zgodbi) Upam, da vm bo všeč:hugging:!
Lp,
lolygirl
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Men je kr vsec .:hearts::grin:
1
Pink panther fenica
Moj odgovor:
Helppp
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ik da je takih objav ze miljon ampak dobivam mixed signals
okejj torj ja vem da js takih objav ze tisoc ampak sm zdej ze tok notr v tej ljubezni da je edin nacin da zvem ce si ne domislam stvari tko da vs povprasam za mnenje. kr se mi je ze zgodil da sm mislna da je tip vame in ni biu.
okej torej a je tip vame str je 15 tko k js in sva v istm klassu oba sva 1 letnik
- gleda me skoz pa drzu mau eye contact ucas pa hitr stran pogleda
- ponavad proba bit blizu mene
- nepogovarja se z mano razn k smo v skupini je ful glasen in me gleda in caka da se nasmejem
- on je introvertiran ampak se okol mene obnasa kot da je extrovertiran ko smo v grupi, ko pa sva sama je tih in me gleda v oci in poslusa
- pogovarja se tud z drugimi puncami ampak je do njih zlo sproscen pri meni pa pazljivo izbira besede
- ponavadi je do drugih punc tudi nesramen ali pa se iz njih norcuje iz mene pa nikoli
a je vame al sm js neki delulu pa je v eno izmed unih drugih punc (aja pa se to s temi drugimi puncami je prjatu z od malih nog in se med njimi se nc ni zgodl romanticnega)
ress odgovorte plis
okej torej a je tip vame str je 15 tko k js in sva v istm klassu oba sva 1 letnik
- gleda me skoz pa drzu mau eye contact ucas pa hitr stran pogleda
- ponavad proba bit blizu mene
- nepogovarja se z mano razn k smo v skupini je ful glasen in me gleda in caka da se nasmejem
- on je introvertiran ampak se okol mene obnasa kot da je extrovertiran ko smo v grupi, ko pa sva sama je tih in me gleda v oci in poslusa
- pogovarja se tud z drugimi puncami ampak je do njih zlo sproscen pri meni pa pazljivo izbira besede
- ponavadi je do drugih punc tudi nesramen ali pa se iz njih norcuje iz mene pa nikoli
a je vame al sm js neki delulu pa je v eno izmed unih drugih punc (aja pa se to s temi drugimi puncami je prjatu z od malih nog in se med njimi se nc ni zgodl romanticnega)
ress odgovorte plis
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Nee :joy::joy: sm misla da bo neki drugega