18.07.2019
Danes je moj 11. rojstni dan!!!
Vse najboljše zame, vse najboljše zame! Vse najboljše draga jaaaz, vse najboljše zame!
Čakaj, čakaj...danes je moj 11. rojstni dan...na 11. rojstni dan...na 11. rojstni dan...dobiš pismo...dobiš pismo z Bradavičarke!!!
Stečem po stopnicah in se zaletim v Diano, ta jezno odvrne ''Daisy!! Pazi kje hodiš, no!'' ''Oprosti!'' uspem reči, ko tečem naprej v kuhinjo. Diana je moja starejša sestra. Stara je 15 in zadnje čase je preceeeeej tečna...več o njej pa potem. Kje smo ostali? Aha! Tečem naprej v kuhinjo, se brzinsko ustavim pri pultu in brskam po košari s pismi...Za očija...za Loro...Daisy...Daisy...Daisy...''Mami je prišlo kakšno pismo zame?'' vprašam vznemirjeno. ''Vse najboljše Daisy'' reče mama ''ne, ni še tvojega pisma'' ''Hmmm'' zajamram. ''Brez skrbi'' nadaljuje mami, ''šele jutro je. Pismo bo že prišlo. Kaj boš za zajtrk?'' Mami! Njej je lahko govoriti!!! Saj ni ona dopolnila 11 let! Saj ona ne pričakuje pisma, ki bo spremenilo njeno življenje! Ona je vse to že doživela. Zanjo je to preteklost...a še vedno nekaj najlepših let v njenem žiivljenju... ''Jutlo Dasy! Se nabose Dasy! Bjemcka Dasy!'' to je moj mlajši bratec Liam. Dve leti in pol ima. Uredu je, če ti ravnokar ne pobruha domače naloge, ki si jo pisal celo večnost...''Hvala, Liam'' odgovorim in ga dvignem v naročje. Prav srčkan izgleda, ugotovim. ''No, Daisy kaj boš jedla?'' ponovi mami in me prebudi iz sanjarjenja. ''Jaz? Eee, bom potem'' rečem in skupaj z Liamom odidem ven na dvorišče. Oči ravno kosi travo. Stojim na pragu ter poslušam čivkanje ptičkov, šumenje listov, brnenje kosilnice...Ter vpijam tople jutranje sončne žarke. Tudi Liamu je prijetno.
--------------------------------------------------------
Evola, nova zgodba. Ubistvu je kot dnevnik, ki ga piše Daisy...
Upam, da vam je všeč, ja pa tale del malo bolj dolgočasen, ker je ta prvi in to...
Obljubim, da bo naslednji bolj zanimiv (imam že napisanega :smirk:)
Ly, :kissing_heart::kissing_heart::heart:
Danes je moj 11. rojstni dan!!!
Vse najboljše zame, vse najboljše zame! Vse najboljše draga jaaaz, vse najboljše zame!
Čakaj, čakaj...danes je moj 11. rojstni dan...na 11. rojstni dan...na 11. rojstni dan...dobiš pismo...dobiš pismo z Bradavičarke!!!
Stečem po stopnicah in se zaletim v Diano, ta jezno odvrne ''Daisy!! Pazi kje hodiš, no!'' ''Oprosti!'' uspem reči, ko tečem naprej v kuhinjo. Diana je moja starejša sestra. Stara je 15 in zadnje čase je preceeeeej tečna...več o njej pa potem. Kje smo ostali? Aha! Tečem naprej v kuhinjo, se brzinsko ustavim pri pultu in brskam po košari s pismi...Za očija...za Loro...Daisy...Daisy...Daisy...''Mami je prišlo kakšno pismo zame?'' vprašam vznemirjeno. ''Vse najboljše Daisy'' reče mama ''ne, ni še tvojega pisma'' ''Hmmm'' zajamram. ''Brez skrbi'' nadaljuje mami, ''šele jutro je. Pismo bo že prišlo. Kaj boš za zajtrk?'' Mami! Njej je lahko govoriti!!! Saj ni ona dopolnila 11 let! Saj ona ne pričakuje pisma, ki bo spremenilo njeno življenje! Ona je vse to že doživela. Zanjo je to preteklost...a še vedno nekaj najlepših let v njenem žiivljenju... ''Jutlo Dasy! Se nabose Dasy! Bjemcka Dasy!'' to je moj mlajši bratec Liam. Dve leti in pol ima. Uredu je, če ti ravnokar ne pobruha domače naloge, ki si jo pisal celo večnost...''Hvala, Liam'' odgovorim in ga dvignem v naročje. Prav srčkan izgleda, ugotovim. ''No, Daisy kaj boš jedla?'' ponovi mami in me prebudi iz sanjarjenja. ''Jaz? Eee, bom potem'' rečem in skupaj z Liamom odidem ven na dvorišče. Oči ravno kosi travo. Stojim na pragu ter poslušam čivkanje ptičkov, šumenje listov, brnenje kosilnice...Ter vpijam tople jutranje sončne žarke. Tudi Liamu je prijetno.
--------------------------------------------------------
Evola, nova zgodba. Ubistvu je kot dnevnik, ki ga piše Daisy...
Upam, da vam je všeč, ja pa tale del malo bolj dolgočasen, ker je ta prvi in to...
Obljubim, da bo naslednji bolj zanimiv (imam že napisanega :smirk:)
Ly, :kissing_heart::kissing_heart::heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelo dobro upam da boš pisala še boljše:slight_smile::slight_smile::slight_smile:
1
vesela oseba
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
wowww, lovam, maš nek talent<3
suor začetek, pa spremljam ofc, komi čakam naslednje dele, kr je najs:hugging:
suor začetek, pa spremljam ofc, komi čakam naslednje dele, kr je najs:hugging:
2
Moj odgovor:
Njokica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Poopy situacija
pozdravljeni uporabniki Pila imam tezavico in rabim vaso pomoc.
Torej moj problemcek se nanasa na prijatelje oziroma na eno specificno prijateljico, ki ji bomo zaradi anonimnosti dodelili vzdevek Tortelin.
Poleg tega, da boste lazje razumeli situacijo sem drugi letnik srednje sole in na to solo sem se prepisala iz druge sole.
Torej jaz in Tortelin sva se to akademsko leto obe iz drugih sol prepisale na to solo in na zacetku nisva govorile potem pa sva zacele in sva pac bile tisti duo dveh prijateljic, nakar sem jaz zacela biti vec odsotna od pouka zaradi bolezni. Tortelin je zgleda v tem casu dobila druge in po njenem mnenju tudi boljse prijateljice od mene in se zacela primarno druziti z njimi.
Ampak to ne bi bil ravno najvecji problem, ce me ne bi zacela popolnoma ignorirati ze zadnje 3 tedne. Ce je vcasih zjutro prisla sedet k meni pred uro in govorit z mano itd. se to ne dogaja vec, poleg tega tudi zanika dejstvo, da bi bila jezna name (ze veckrat sem jo vprasala).
Za svoje ignoriranje mene namrec krivi dejstvo, da ima v teh casih veliko problemov in posledicno tuei nima motivacije za pogovor.
Moje iskreno mnenje je, da je to laz in to velika, saj ima prekomerno kolicino motivacije za pogovor z ostalimi. Poleg tega, nevem kaj bi lahko bil razlog, da bi bila potencialno jezna name, saj me vendar ni v soli poleg tega se vedno trudim biti prijazna itd.
Izpostaviti moram tudi dejstvo, da se ob dani situaciji ne pocutim najbolje in me malce nervira njeno obnasanje. Moti me tudi, da me ostali prijatelji, ki sicer ne obiskujejo to solo tudi ignorirajo oziroma ne odgovarjajo na moja sporocila tudi po vec mesecev, ceprav vejo, da sem trenutno v situaciji (zaradi mojih problemov z zdravjem), ko bi res rabila podporo ljudi, ne pa nenehno zavracanje in obcutkov osamljenosti.
Tako, da bi vas lepo prosila, za nasvete kaj naj storim ob tem pripetljaju in to, da bi si nasla nove prijatelje zal ne bo resitev, vsaj v razredu, saj nihce noce govoriti ravno z menoj.
Hvala ze vnaprej. :)
Torej moj problemcek se nanasa na prijatelje oziroma na eno specificno prijateljico, ki ji bomo zaradi anonimnosti dodelili vzdevek Tortelin.
Poleg tega, da boste lazje razumeli situacijo sem drugi letnik srednje sole in na to solo sem se prepisala iz druge sole.
Torej jaz in Tortelin sva se to akademsko leto obe iz drugih sol prepisale na to solo in na zacetku nisva govorile potem pa sva zacele in sva pac bile tisti duo dveh prijateljic, nakar sem jaz zacela biti vec odsotna od pouka zaradi bolezni. Tortelin je zgleda v tem casu dobila druge in po njenem mnenju tudi boljse prijateljice od mene in se zacela primarno druziti z njimi.
Ampak to ne bi bil ravno najvecji problem, ce me ne bi zacela popolnoma ignorirati ze zadnje 3 tedne. Ce je vcasih zjutro prisla sedet k meni pred uro in govorit z mano itd. se to ne dogaja vec, poleg tega tudi zanika dejstvo, da bi bila jezna name (ze veckrat sem jo vprasala).
Za svoje ignoriranje mene namrec krivi dejstvo, da ima v teh casih veliko problemov in posledicno tuei nima motivacije za pogovor.
Moje iskreno mnenje je, da je to laz in to velika, saj ima prekomerno kolicino motivacije za pogovor z ostalimi. Poleg tega, nevem kaj bi lahko bil razlog, da bi bila potencialno jezna name, saj me vendar ni v soli poleg tega se vedno trudim biti prijazna itd.
Izpostaviti moram tudi dejstvo, da se ob dani situaciji ne pocutim najbolje in me malce nervira njeno obnasanje. Moti me tudi, da me ostali prijatelji, ki sicer ne obiskujejo to solo tudi ignorirajo oziroma ne odgovarjajo na moja sporocila tudi po vec mesecev, ceprav vejo, da sem trenutno v situaciji (zaradi mojih problemov z zdravjem), ko bi res rabila podporo ljudi, ne pa nenehno zavracanje in obcutkov osamljenosti.
Tako, da bi vas lepo prosila, za nasvete kaj naj storim ob tem pripetljaju in to, da bi si nasla nove prijatelje zal ne bo resitev, vsaj v razredu, saj nihce noce govoriti ravno z menoj.
Hvala ze vnaprej. :)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ful si lepo narisala . si prava umetnica:pen_ballpoint::pencil2::pencil::heartpulse:






Pisalnica