Ugriznil jo je v vrat in ji v nekaj minutah popil kri. Njeno mlahavo truplo se je zgrudilo na tla in obležalo. Michael pa je zagledal plastenko s krvjo, ki sem jo malo razredčila z vodo, da bi bilo krvi količinsko več. Plastenko sem previdno položila na tla in Michael me je z začudenjem pogledal.
“Kako si drzneš!!!” sem mu siknila prav potihem, da me nihče ne bi slišal. Vedela sem, da mene ne bo napadel. V roke je vzel plastenko in na dušek spil njeno vsebino. Še malo je pogledal po prostoru, nato pa odšel ven na cesto, kjer se je po vsej verjetnosti spremenil v človeka. Vsi smo si oddahnili in z grozo pogledali trplo na tleh. Receptorka se je spraševala, kako bo povedala njeni mami, da ji je hčerko ubil vampir. Stopili smo iz telovadnice. Tam sem se že hotela it preobleč, ko me je nekaj ustavilo. Še en človek s poškodbami na trebuhu in vratu. Na tleh je ležal Chris.
Takoj ko sem ga zagledala, sem zaklicala: “Prosim, pomagajte! Pokličite reševalce! Še nekdo je poškodovan!”
Receptorka je prihitela k meni in že klicala reševalce. Vsi otroci so se začeli zbirati okoli mene in Chrisa in naju gledali. Bila sem v paniki in pokleknila sem k njemu. Rahlo se mi je nasmehnil. Prijela sem ga za glavo in mu šepnila: “Vse bo v redu. Reševalci so že na poti. Hitro sem se šla preobleč v garderobo, nato pa sem odhitela po stopnicah navzdol, kamor so reševalci že na nosilih nesli Chrisa.
“Z njim bom šla,” sem rekla.
“Prav, ampak v bolnišnici boš počakala v čakalnici,” je rekel eden od reševalcev.
Odšla sem v reševalni kombi in se usedla na prazen stol poleg Chrisa. Reševalci so mu že merili srčni utrip in bil je priklopljen na nadzorovanje. Poleg sebe sem odložila svojo torbo in ji odpela zadrgo. Ven sem vzela telefon in ga prižgala. Mami sem napisala, da me še nekaj ur ne bo domov, da je ne bi skrbelo. Telefon sem pospravila nazaj v torbo. Gledala sem Chrisa. Upala sem da bo res vse v redu.
Mogoče se motim, ampak mislim da Chrisa vidim zadnjič.
************
Hvala usm k berete mojo zgodbo!!!!!
“Kako si drzneš!!!” sem mu siknila prav potihem, da me nihče ne bi slišal. Vedela sem, da mene ne bo napadel. V roke je vzel plastenko in na dušek spil njeno vsebino. Še malo je pogledal po prostoru, nato pa odšel ven na cesto, kjer se je po vsej verjetnosti spremenil v človeka. Vsi smo si oddahnili in z grozo pogledali trplo na tleh. Receptorka se je spraševala, kako bo povedala njeni mami, da ji je hčerko ubil vampir. Stopili smo iz telovadnice. Tam sem se že hotela it preobleč, ko me je nekaj ustavilo. Še en človek s poškodbami na trebuhu in vratu. Na tleh je ležal Chris.
Takoj ko sem ga zagledala, sem zaklicala: “Prosim, pomagajte! Pokličite reševalce! Še nekdo je poškodovan!”
Receptorka je prihitela k meni in že klicala reševalce. Vsi otroci so se začeli zbirati okoli mene in Chrisa in naju gledali. Bila sem v paniki in pokleknila sem k njemu. Rahlo se mi je nasmehnil. Prijela sem ga za glavo in mu šepnila: “Vse bo v redu. Reševalci so že na poti. Hitro sem se šla preobleč v garderobo, nato pa sem odhitela po stopnicah navzdol, kamor so reševalci že na nosilih nesli Chrisa.
“Z njim bom šla,” sem rekla.
“Prav, ampak v bolnišnici boš počakala v čakalnici,” je rekel eden od reševalcev.
Odšla sem v reševalni kombi in se usedla na prazen stol poleg Chrisa. Reševalci so mu že merili srčni utrip in bil je priklopljen na nadzorovanje. Poleg sebe sem odložila svojo torbo in ji odpela zadrgo. Ven sem vzela telefon in ga prižgala. Mami sem napisala, da me še nekaj ur ne bo domov, da je ne bi skrbelo. Telefon sem pospravila nazaj v torbo. Gledala sem Chrisa. Upala sem da bo res vse v redu.
Mogoče se motim, ampak mislim da Chrisa vidim zadnjič.
************
Hvala usm k berete mojo zgodbo!!!!!
Odgovori:
Moj odgovor:
Nekdo...2011
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Moj lajf
Oj
Iskreno nevem kako tocno zacet...moj oce (ki je psihiatrični bolnik) me ze od tretjega leta starosti zeli dati v rejo ali v zavod.
Razlog naj bi bil, da je moja mami skodljiva zame pri tem, da imam vse tezave samo zaradi njega, edino mami pa mi stoji ob strani. Zaradi vsega tega imam ogromno skrbi, ker se danes nevem kdaj bom sla v zavod ali rejo.
Od kar se spomnim sebe sem si vedno zelela umreti. Veckrat sem ze probala narest samomor.
Pred enim letom sem se zacela rezat in enkrat skoraj izkrvavela, zacela sem vejpat in kadit, zdaj sem prosila sosolca, s katerim se ogromno druziva, da mi zrihta fuge, rada bi probala ekstaze (mocna droga), mam fanta k je 18 (js sm 13)... enostavno vem da je vse narobe ampak to sem jaz. Po drugi strani pa treniram balet, imam 5-tke v soli in sem ful druzabna in nasploh super. Nevem vec kdo sem jaz. Imam obcutek da se mi mesa...rada bi umrla...potem bi bilo vsega konec.
Prosim za nasvete in hvala vnaprej.
Iskreno nevem kako tocno zacet...moj oce (ki je psihiatrični bolnik) me ze od tretjega leta starosti zeli dati v rejo ali v zavod.
Razlog naj bi bil, da je moja mami skodljiva zame pri tem, da imam vse tezave samo zaradi njega, edino mami pa mi stoji ob strani. Zaradi vsega tega imam ogromno skrbi, ker se danes nevem kdaj bom sla v zavod ali rejo.
Od kar se spomnim sebe sem si vedno zelela umreti. Veckrat sem ze probala narest samomor.
Pred enim letom sem se zacela rezat in enkrat skoraj izkrvavela, zacela sem vejpat in kadit, zdaj sem prosila sosolca, s katerim se ogromno druziva, da mi zrihta fuge, rada bi probala ekstaze (mocna droga), mam fanta k je 18 (js sm 13)... enostavno vem da je vse narobe ampak to sem jaz. Po drugi strani pa treniram balet, imam 5-tke v soli in sem ful druzabna in nasploh super. Nevem vec kdo sem jaz. Imam obcutek da se mi mesa...rada bi umrla...potem bi bilo vsega konec.
Prosim za nasvete in hvala vnaprej.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Aja drugače jaz fluffy volno uporabljam za ...