bralni_april19

 

Daan Remmerst de Vries

V vsaki skupini so ljudje, ki dirigirajo drugim. Nastopači, razgrajači. To so tisti, ki spadajo zraven. V tem primeru so bili dva ali trije. Sjoerd. Iwan. In Marijn. Zate so to le imena, zame pa so bili povsod vznikajoče pokore, ki jih je bilo bolje obdržati za prijatelje. Moral sem paziti. Vsak hip bi se namreč lahko zgodilo, da bi se spravili name; da bi jim prišlo na misel, da bi mogoče jaz lahko prav zabavno reagiral na njihove šale. Še pomisliti nisem smel, da bi v svoji spalni vreči našel pesek ali koprive. Spalna vreča je bila nekako edini varen prostor, ki sem ga imel tam.

 

  1. J. Palacio: Charlottina zgodba

Vse štiri so bile približno iste višine in vse so imele mega dolge lase z valovitimi kodrci na koncu. Toda razlikovale so se v barvi las. Savanna je bila svetla zlatolaska. Ximena je bila črnolaska. Gretchen je imela rdeče lase, Ellie pa rjave. Včasih sem pomislila, da so Ellie sprejele v to klapo popularnih samo zaradi las, ki so bili ravno pravšnje barve in dolžine, da je sodila mednje.

Moji lasje so bledikavo svetli in tako ravni, da se lahko skodrajo samo ob obilni pomoči laka. Pa še kratki so. In jaz nizka.

 

Pripadnost

Vseeno je, kdo smo, večini ljudi se zdi pomembno, da komu pripadajo, da nekam sodijo, da se lahko z nekom poistovetijo, da niso v vsem sami. V večjih skupinah se vedno izoblikuje več manjših podskupin in vedno so tu tudi odpadniki, posebneži, tisti, ki ne sodijo v nobeno skupino, v nobeno skupino nočejo ali pa jih v nobeno skupino ne sprejmejo. Vedno se oblikuje tudi vsaj ena skupina, ki je najglasnejša, ki rada drugim ukazuje in jih nadzira. V skupinah smo ljudje pogumnejši, na pamet nam pade, da bi uresničili drznejše načrte, hkrati pa se v skupini lahko tudi skrijemo pred odgovornostjo. Biti zunaj vsega je lahko zelo naporno, včasih je celo lažje biti žrtev, kot biti nevtralen in neopazen.

 

Vabljeni k bralnim užitkom v aprilskem Pilu!