intervju_april19

 

ZALA KRALJ & GAŠPER ŠANTL

 

Zala in Gašper sta dokaz, da v življenju najdlje prideš, če slediš samemu sebi. Z glasbo pripovedujeta zgodbe, se sprašujeta o življenju in ljubezni in opisujeta svoje občutke. Največja pohvala zanju je, če se njuna glasba koga dotakne, želita pa si, da bi ljudje sprejeli same sebe in druge.

 

Zmagala sta na Emi! Čestitke! Kako se je od takrat spremenilo vajino življenje?

Gašper: Zdaj imava manj časa zase. Še posebej naporno je bilo prvi teden po zmagi, ko sva imela vsak dan intervjuje. Takrat sva kar pozabila zdravo jesti in dovolj spati. Ko sva končno imela nekaj prostih dni, pa sva zbolela. (smeh) Ljudje naju zdaj tudi bolj prepoznavajo na ulici.

Kakšen pa je občutek, ko vaju ljudje kar naenkrat prepoznajo na ulici?

Zala: Jaz ne maram pozornosti, zato mi to ne ustreza preveč. Včasih sem lahko  šla v trgovino z mastnimi lasmi in v pižami, pa ni nihče opazil, zdaj pa se vedno najde kdo, ki me prepozna. Lepo pa je, ko naju ustavi kdo, ki že dlje časa posluša najino glasbo in mu je res všeč, kar delava.

Gašper: Ja, to je res fajn. Nekaj pa je tudi takih, ki se hočejo slikati z nama samo zato, ker so naju videli na televiziji. Tak pristop se mi zdi neoseben in mi ni blizu.

Kako sta se začela ukvarjati z glasbo?

Zala: Oba sva hodila v glasbeno šolo. Jaz sem igrala violino, Gašper pa kitaro. Kasneje sem se sama naučila igrati na mamino staro kitaro in začela snemati coverje.

Gašper: Mene pa je zanimala glasbena produkcija, zato sem se na zadnji dan srednje šole usedel na kolo in odpeljal proti Pragi, kjer sem nato delal v glasbenem studiu. Tam sem se ogromno naučil in se potem odločil, da je čas, da začnem ustvarjati svojo glasbo.

 

Celoten intervju preberi v aprilskem Pilu.